V zadnjem Uradnem listu RS, številka 107 z dne 19.12.2025, je objavljena odločba Ustavnega Sodišča Republike Slovenije, ki je odločilo, da spremembe zakona o dohodnini ZDoh-2AA, ki jih je sprejela sedanja vlada in so bile objavljene v Uradnem listu RS, številka 158 z dne 19.12.2022. Odločbo Ustavnega sodišča lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-48222-u-i-1423?SearchTerm=U-I-482%2F22-15
Ustavno sodišče je odločilo, da spremembe Zakona o dohodnini, katere je Državni zbor RS sprejel konec leta 2022, niso v neskladju z Ustavo.
Ne glede na to, a se z odločitvijo Ustavnega sodišča strinjamo, ali se ne strinjamo, jo moramo spoštovati. Je pa Ustavno sodišče v obrazložitvah zapisalo, kar nekaj dobrodošlih izhodišč za bodoče spremembe davčne zakonodaje.
V nadaljevanju sem izpostavil nekatere pomembnejše zaključke ustavnega sodišča:
Glede predvidljivosti sprememb
»74. V zvezi s predvidljivostjo sprememb velja, da posamezniki ne morejo delovati v prepričanju, da se zakonodaja ne bo spremenila, saj se mora zakonodajalec odzivati na spremembe in razvojna gibanja družbe ter se jim prilagajati. Nespremenljivosti sistemske ureditve še zlasti ni mogoče pričakovati na davčnem področju. Finančna sredstva, pridobljena z davki, namreč dajejo državi možnost, da sploh lahko opravlja svoje naloge. Predvsem pa so davki sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik. Tako ni dvoma, da se davčni zavezanci za posamezne vrste davka lahko že vnaprej zavedajo celo njihove morebitne zgolj kratke veljavnosti oziroma možnosti njihovih sprememb.«
Glede povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe
»67. Za namene obdavčevanja z dohodnino šteje enako kot v zvezi z izpodbijano ureditvijo tudi povečanje osnovnega kapitala družbe z vložki družbenikov kot samostojno (tj. ločeno oziroma novo) pridobitev kapitala družbenikov. V obeh primerih se kot čas pridobitve šteje datum sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Posledično so družbeniki v obeh primerih ob odsvojitvi svojih deležev davčno obravnavani enako. Iz Predloga ZDoh-2AA izhaja, da je bil ravno to tudi namen izpodbijane ureditve. Brez takšne določbe bi namreč lahko nastopila davčna oprostitev (po petnajstih letih imetništva kapitala) oziroma razbremenitev (tj. nižje stopnje obdavčitve z daljšanjem obdobja imetništva kapitala do petnajstih let, glej drugi odstavek 132. člena ZDoh-2). Družbeniki, ki so imetniki deleža že več kot petnajst let, bi lahko tudi v primeru recentnega znatnega povečanja osnovnega kapitala družbe iz prenesenega dobička svoj delež odsvojili praktično brez obdavčitve z dohodnino, za razliko od družbenikov, ki so svoj delež pridobili nedolgo pred takšnim povečanjem osnovnega kapitala. Ureditev, za kakršno se zavzema drugi predlagatelj, bi lahko še dodatno spodbujala družbe k neizplačevanju dobička in povečevanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe. Glede na navedeno Ustavno sodišče ocenjuje, da so primerjani položaji z vidika konsistentnega obdavčevanja kapitalskih dobičkov v bistvenem enaki in jih je zakonodajalec zato utemeljeno obravnaval enako. Šesti odstavek 101. člena ZDoh-2 zato ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.
76. Vendar pa iz Predloga ZDoh-2AA jasno izhaja, da je imel zakonodajalec za izpodbijano ureditev stvarne razloge, utemeljene v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu. Z izpodbijanim šestim odstavkom 101. člena ZDoh-2 je bilo določeno, da se tudi povečanje osnovnega kapitala družbe iz sredstev družbe, podobno kot v primeru povečanja osnovnega kapitala družbe z vložki, za namene obdavčevanja z dohodnino šteje za ločeno oziroma novo pridobitev kapitala, in sicer s pomočjo posebne opredelitve časa pridobitve kapitala v teh primerih. Razlogi za sprejetje te določbe so bili pojasnjeni v 67. točki obrazložitve te odločbe. V zvezi s predvidljivostjo Ustavno sodišče poudarja, da Ustava lastnikom premoženja, vključno z imetniki kapitala, ne zagotavlja, da se pogoji obdavčitve tega premoženja in razpolaganja z njim po pridobitvi ne bodo več spreminjali. Drugi predlagatelj neutemeljeno zatrjuje obstoj takšnega upravičenega pričakovanja. Poleg tega je, kot izhaja iz Predloga ZDoh-2AA, ureditev, enaka izpodbijani, veljala že pred navedeno upravnopravno sodno prakso, kar zmanjšuje tudi težo spremembe. Izpodbijana določba glede na navedeno ni v neskladju z 2. členom Ustave (1. točka izreka).«
Glede ponovne obdavčitve prodaje lastnih deležev oziroma delnic
»81. Iz Predloga ZDoh-2AA izhaja pregled predhodnih ureditev vprašanja obdavčitve izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe. Ta je bila enaka izpodbijani v letih 2005 in 2006 ter 2020 in 2021. Za davčno leto 2022 se je uporabljal ZDoh-2Z, s katerim je bila 6. točka četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 črtana, zaradi česar je odsvojitev delnic ali deležev štela za odsvojitev kapitala ne glede na to, ali je bil kupec družba sama ali kdo drug.«
Iz navedenega je razumeti, da prodaja lastnih deležev in delnic v letu 2022 ne more biti predmet obdavčitve kot prikrito izplačilo dobička, temveč le kot prodaja kapitala. Vrhovno sodišče pa je že odločilo, da se ena prodaja ne šteje za shemo, kar pomeni, da davčni organ ne bi smel obdavčevati enkratnih prodaj lastnih deležev in delnic, ki so bile izvedene in plačane v letu 2022, žal pa to počne.
Predlagam vam, v kolikor vam čas dopušča, da preberete celotno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Mag. Ivan Simič