Prejšnji teden sem bral in poslušal navdušujoče izjave podjetnikov in vlade, kako je vlada končno pripravila pravi zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku, kakršnega še nismo imeli. Ko sem vse to poslušal in seveda bral le izjave enih in drugih, to je brez, da bi videl tekst zakona, sem mislil, da so res pripravili kaj fantastičnega, kajti navdušenju enih in drugih ni bilo videti konca. Potem pa sem včeraj prejel tekst predloga zakona in ugotovim, da ima novi predlog zakona, ki bo nadomestil prejšnjega, po katerem si dobiček ni izplačeval skoraj nihče, deset členov več kot prejšnji, to je 45. členov. Poleg tega je v predlogu zakona toliko ovir in pasti, da se sprašujem, kaj so sploh počeli podjetniki, ki ga tako hvalijo, ali pa so to res želeli. Jaz si prav gotov nisem želel takšnega zakona, saj me spominja na minsko polje, na katerem nikoli ne veš kje bo počilo.
Sam sem imel in še imam, zelo enostavno rešitev, katero se da zapisati v enem odstavku. Moj predlog tovrstne ureditve je, da se v 90. členu zakona o dohodnini dopolni prvi odstavek (okrepljen tekst), ki bi po novem glasil:
»(1) Dividende po tem poglavju so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža ali na podlagi udeležbe zaposlenih pri dobičku. Družbeniki lahko največ 30 % dobička tekočega leta, ki jim pripada, namenijo izplačilu zaposlenim in to pod enakimi pogoji kot se dobiček izplača družbenikom. Družbeniki sami odločajo o temu, katerim zaposlenim bodo izplačali del dobička.«
To je v glavnem vse, kar bi spremenil. Brez shem, brez pogojev, brez komplikacij, brez kazni, brez odvisnosti od rasti plač. Dobiček ni nekaj kar nam je dano, temveč je nekaj za kar je potrebno trdo delati. Kar pripada meni kot družbeniku, lahko odstopim mojim zaposlenim in to tistim, katerim jaz želim. Sam odločam komu. Zakon mi lahko samo omeji koliko dobička lahko namenim zaposlenim in to je vse. Proračun ne bo nič prikrajšan.
O predlogu zakona, ki ga hvalijo podjetniki, razne organizacije, mediji in vlada pa lahko le povem, da je za mene še eden v množici birokratskih zakonov, poln pasti, pogojniki in seveda z visokimi kaznimi. Spominja me na Trojanskega konja.
Podjetniki so se, to je moje mnenje, še enkrat pustili izigrati. Če so res sodelovali pri pripravi tega zakona sem globoko razočaran, če pa niso in so zaupali vladi, sem brez besed. Če pa jo to tisto kar so želeli, jih ne razumem.
Povzetek predloga zakona, ki je že v državnem zboru je v nadaljevanju.
- udeležba pri dobičku je prostovoljna za delavce in družbo,
- pravica do udeležbe v dobičku ni prenosljiva,
- pri delitvi dobička morajo biti vsi delavci udeleženi pod enakimi pogoji,
- družba lahko uveljavlja ugodnosti po tem zakonu le, če je rast povprečne mesečne bruto plače v poslovnem letu pozitivna in ta pogoj je izpolnjen, če je rast povprečne mesečne bruto plače v družbi, izračunana na podlagi spremembe razmerja med skupno bruto maso plač in povprečnim številom delavcev v poslovnem letu, za katero se določa udeležba pri dobičku, v primerjavi s preteklim poslovnim letom najmanj enaka rasti povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji v zasebnem sektorju v preteklem poslovnem letu, kot jo za zadevno leto objavi Statistični urad Republike Slovenije,
- družba ima lahko hkrati sklenjeno le eno pogodbo o udeležbi pri dobičku po tem zakonu, ki velja za vse delavce in v okviru te pogodbe se lahko določijo ena ali več shem udeležbe pri dobičku, kot jih določa ta zakon, pogodba pa mora veljati za vse delavce in ne sme izključevati nobenega delavca,
- pogodba o udeležbi pri dobičku mora vsebovati najmanj trinajst obveznih sestavin,
- pobudo za sklenitev pogodbe lahko na strani delavcev poda sindikat v družbi, svet delavcev ali delavski zaupnik,
- če pobudo dajo delavci mora poslovodstvo v 15 dneh od prejema pobude oblikovati svoje mnenje,
- v postopku za sklenitev pogodbe nastopajo na strani družbe poslovodstvo ali osebe, ki jih poslovodstvo za to pooblasti, na strani delavcev pa sindikat v družbi, svet delavcev ali delavski zaupnik ali eden ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev,
- pogodba velja za delitev dobička za preteklo poslovno leto, če je sklenjena v letu, v katerem skupščina sprejme sklep o uporabi dobička, v tem letu se izvedejo tudi izplačila,
- temeljni akt družbe mora v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določiti, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku, dobiček v družbi pa se lahko deli tudi, če temeljni akt tega izrecno ne določa, če tako odloči skupščina s posebnim sklepom,
- v imenu delavcev sprejme sklep o sklenitvi pogodbe sindikat v družbi, če je v družbi organiziranih več sindikatov, odločajo o sklenitvi pogodbe skupaj, če v družbi ni organiziranega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe svet delavcev ali delavski zaupnik, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, če v družbi ni organiziranega sindikata niti sveta delavcev ali delavskega zaupnika, odločajo o sklenitvi pogodbe delavci neposredno na zboru delavcev in sklep o sklenitvi pogodbe mora biti sprejet z večino glasov vseh delavcev v družbi,
- če v 45 dneh od podaje pobude pogodba ni sklenjena, lahko skupščina družbe na predlog delavcev, poslovodstva, delničarja ali družbenika družbe sprejme sklep o udeležbi delavcev pri dobičku in na podlagi tega sklepa poslovodstvo družbe pripravi načrt o delitvi dobička delavcem, ki mora upoštevati naslednja pravila: da udeležba delavcev pri dobičku velja za vse delavce, ki so bili v letu, za katero se deli dobiček, v družbi zaposleni najmanj 6 mesecev, da udeležba delavcev pri dobičku ne velja za zaposlene, ki se s pisno izjavo odpovedo udeležbi pri dobičku, da se za delitev dobička uporablja denarna, delniška ali družbeniška shema iz 16. člena tega zakona, da se delavcem razdeli najmanj pet odstotkov dobička, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu, da mora biti izplačilo izvedeno najpozneje do konca poslovnega leta, v katerem je bil sprejet sklep skupščine, da se dobiček deli. Načrt mora vsebovati tudi merila za določitev deleža posameznega zaposlenega v deležu dobička, ki se nameni delitvi delavcem. Pri določitvi meril mora poslovodstvo upoštevati, da se najmanj 30 odstotkov in največ 90 odstotkov dobička razdeli glede na delež posameznega zaposlenega v bruto letni masi plač za leto, za katero se deli dobiček, ter da se najmanj 10 in največ 70 odstotkov dobička deli sorazmerno glede na število zaposlenih.
- poslovodstvo lahko pri določitvi meril za razdelitev deleža dobička upošteva tudi naslednja dodatna merila in to do 30 odstotkov dobička glede na doseženo povprečno oceno za obravnavano poslovno leto in do 30 odstotkov dobička glede na druga merila, ki jih določi poslovodstvo in morajo biti skladna z načinom določanja deleža posameznega zaposlenega,
- delitev dobička se lahko izvede tudi na ravni povezanih družb, tako da se dobiček ene ali več družb razdeli tudi med delavce družb, ki so z njimi povezane v smislu zakona, ki ureja gospodarske družbe, pobudo za sklenitev pogodbe o udeležbi pri dobičku na ravni povezanih družb lahko podajo delavci, poslovodstvo, družbeniki ali delničarji katere koli družbe, ki je z drugimi družbami povezana kapitalsko, pogodbeno ali na drug pravno dopusten način, iz katerega izhaja vpliv na odločanje o uporabi dobička,
- po potrditvi načrta o delitvi dobička poslovodstvo družbe vsakemu delavcu določi pripadajoči znesek dobička na podlagi meril, določenih v pogodbi ali načrtu, družba mora informacijo o višini pripadajočega zneska dobička sporočiti delavcu na pri delodajalcu običajen način najpozneje 30 dni po sprejetju sklepa skupščine o potrditvi letnega poročila, delavec pridobi pravico do udeležbe pri dobičku, ko je sklenjena pogodba, na podlagi sklepa skupščine ali na podlagi pogodbe ali sklepa,
- udeležba delavcev pri dobičku se zagotovi z uporabo denarne sheme, delniške sheme ali družbeniške sheme, katere določita pogodbeni stranki v ali v sklepu skupščine, če pogodba ni sklenjena,
- denarna shema je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju, pri kateri se pripadajoči znesek dobička na podlagi denarne sheme izplača v dveh enakih delih v razmiku najmanj enega leta in mora biti delavec ob vsakem izplačilu v delovnem razmerju pri družbi, ki izplačuje pripadajoči znesek dobička, ali pri družbi, katere delavci so vključeni v udeležbo pri dobičku na podlagi pogodbe o udeležbi pri dobičku na ravni povezanih družb,
- družbeniška shema je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo, ob upoštevanju tudi davčne obveznosti, vrednost poslovnih deležev, ki jo določi družba, se določi ob upoštevanju tržne cene, primerljive z vrednostjo podobnih deležev na trgu, če neposredne primerjave ni mogoče izvesti, se lahko uporabijo priznane finančne metode vrednotenja,
- delniška shema je shema udeležbe pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki delnic, ob upoštevanju tudi davčne obveznosti. Če družba zagotovi delnice s povečanjem osnovnega kapitala v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, delničar nima prednostne pravice do vpisa novih delnic za namen delniške sheme iz tega zakona. Za delnice, izdane v okviru delniške sheme pri družbah, s katerih delnicami se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, ki se nanašajo na javno ponudbo vrednostnih papirjev. Delnice družb, s katerih delnicami se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, morajo biti vpisane na ime delavca v centralni depotni družbi najpozneje v treh mesecih od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička.
- cena za nakup delnic, izdanih na podlagi delniške sheme, ne sme biti nižja od zadnje tržne cene že izdanih delnic družbe. Kot zadnja tržna cena se v primeru delnic, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, šteje povprečna cena že izdanih delnic družbe, s katerimi bodo delnice, izdane na podlagi delniške sheme, sestavljale isti razred, dosežena pri poslovanju s temi delnicami na organiziranem trgu v zadnjih 12 mesecih pred pridobitvijo pravice do pripadajočega deleža. V primeru delnic, ki niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu, se kot zadnja tržna cena šteje primerljiva tržna cena delnic. Če neposredne primerjave ni mogoče izvesti, se lahko uporabijo priznane finančne metode vrednotenja.
- delavec z delnicami, pridobljenimi na podlagi tega zakona, ne sme razpolagati tri leta od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička. Za delnice družb, ki morajo biti v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, vpisane v centralno depotno družbo, centralna depotna družba na podlagi delniške sheme izda oziroma prenese delnice v breme računa družbe in pri tem v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na teh delnicah vpiše prepoved razpolaganja v korist družbe, kar mora družba v nalogu za izdajo delnic ali v nalogu za prenos delnic izrecno navesti.
- pogodba za delavca preneha veljati s prenehanjem delovnega razmerja ali s podajo izjave o odpovedi pravici o udeležbi pri dobičku. Ne glede na navedeno mora družba v primeru smrti delavca izplačati pripadajoči znesek dobička dedičem.
- pogodba preneha veljati s potekom roka, za katerega je bila sklenjena, z dnem začetka stečajnega postopka nad družbo ali potrditve prisilne poravnave, s prenehanjem družbe, če najmanj polovica vseh delavcev poda izjavo o odpovedi pravici o udeležbi pri dobičku ali če družba dstopi od pogodbe. Poslovodstvo mora v 15 dneh po prenehanju veljavnosti pogodbe Finančno upravo Republike Slovenije obvestiti o prenehanju veljavnosti pogodbe, razlogih za prenehanje pogodbe in datumu prenehanja veljavnosti pogodbe.
- pogodba, sklenjena med delavci in prevzeto družbo, preneha veljati na dan vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register, če prevzemna družba v 30 dneh izjavi, da ne prevzema vseh pravic in obveznosti iz pogodbe, ki jo je sklenila prevzeta družba. Ob prenehanju veljavnosti pogodbe mora prevzemna družba delavcem zagotoviti vse pravice, ki jih je zagotavljala prevzeta družba do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe.
- poslovodstvo mora najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe ali sprejetju sklepa skupščine o tem obvestiti FURS.
- Za uporabo posebne davčne obravnave morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: delavcem se izplača največ 33 odstotkov dobička, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu, vendar ne več kot 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v istem poslovnem letu, in od tega ne več kot polovico v denarju, razmerje razdelitve dobička med delavce po tem zakonu ne sme presegati razmerja ena proti osem na ravni družbe in če je izpolnjen pogoj ustrezne rasti plač v družbi.
- v letu, za katero je sklenjena pogodba, delavec ne more koristiti naslednjih posebnih davčnih obravnav dohodka, ki ga izplačata delodajalec in s tem delodajalcem povezana oseba, kot je določena z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb: posebnega vrednotenja bonitete, zagotovljene v obliki zagotovljene pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, posebne davčne obravnave za delavce inovativnih zagonskih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, posebne davčne obravnave dohodkov delavcev, izplačanih na podlagi zakona, ki ureja lastniške zadruge delavcev, in izplačilo za poslovno uspešnost, v delu, v katerem se ne nanaša na višino izplačila zimskega regresa v zakonsko določeni višini.
- družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, določene po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, za 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička iz preteklega poslovnega leta, ki se v skladu s pravili tega zakona razdeli delavcem v obliki ene izmed shem udeležbe pri dobičku, ob upoštevanju omejitev in pogojev iz tega zakona, vendar največ v višini davčne osnove. Družba ima olajšavo po tem členu tudi, če je znesek dobička, ki se po tem zakonu lahko izplača delavcem, izplačan dediču. Ne glede na zakon, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, se stroški oziroma odhodki, ki bi bili oblikovani ali bi nastali v zvezi z zneskom in izplačilom zneska, za katerega se uveljavlja olajšava iz prvega odstavka tega člena, razen prispevkov za socialno varnost, ki so jih zavezani plačati delodajalci, ne upoštevajo pri določanju davčne osnove po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, v nobenem davčnem obdobju.
- ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se pripadajoči znesek dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, obdavči po tem členu, če se dohodek na podlagi denarne sheme po tem zakonu izplača v dveh enakih delih v razmiku najmanj enega leta in je delavec v trenutku prejema dohodka v delovnem razmerju pri izplačevalcu dohodka, davčna osnova je prejeti pripadajoči znesek dobička in davčna stopnja je 30 odstotkov, ki se šteje kot dokončni davek.
- e glede na zakon, ki ureja dohodnino, se dohodek delavca v obliki delnice ali deleža pri delodajalcu, ki ga delavec pridobi na podlagi delniške ali družbeniške sheme, ki izpolnjuje pogoje, določene po tem zakonu, obdavči po stopnji 25 odstotkov in se šteje kot dokončni davek.
- globe znašajo od 600 do 45.000 eurov,
- do ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ta izplačila ne vštevajo v osnovo za plačilo prispevkov.
Pa srečno.
Mag. Ivan Simič