Razvojna kapica: manj prispevkov, več dohodnine, več DDPO, več DDV… (282)

Gostujoči komentar: Božena Macarol

Pri davkih in prispevkih nas lahko prvi vtis hitro zavede. Dokler ne vzamemo v roke svinčnika, papirja in kalkulatorja, se lahko zadeve zdijo precej drugačne, kot so v resnici. Zlasti kadar poslušamo samo, koliko denarja bo zaradi nekega ukrepa manj, precej manj pa izvemo, kaj se bo zaradi istega ukrepa zgodilo na drugi strani računa.

Takšna je tudi razprava o razvojni kapici, torej zgornji meji osnove za plačevanje socialnih prispevkov. Pri njej se poudarja predvsem zmanjšanje prihodkov iz prispevkov. Toda nižji prispevki zaposlenega pomenijo višjo osnovo za dohodnino. Posledično pa nižji prispevki delodajalca na račun določene zgornje meje plačevanja prispevkov lahko povečajo njegov obdavčljivi dobiček. Če želimo presoditi javnofinančni učinek, moramo upoštevati vse.

Kaj omejuje razvojna kapica

Sprejeto besedilo Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) predvideva najvišjo mesečno osnovo za obračun socialnih prispevkov v višini 7.500 evrov. Pri bruto plači 18.000 evrov bi se zato prispevki obračunali od 7.500 evrov, od presežnih 10.500 evrov pa ne več.

V nadaljevanju prikazujemo učinek predvidene omejitve s podatki iz leta 2026 in predvidenimi spremembami po uveljavitvi ZIURS.

Kakšni so učinki razvojne kapice na plačo 18.000 evrov bruto

Predpostavimo zaposlenega, rezidenta Slovenije, pri enem glavnem delodajalcu za celoten mesec. Njegova bruto plača je 18.000 evrov. Upoštevamo samo splošno olajšavo 462,66 evra mesečno, brez posebnih olajšav, bonitet, drugih izplačil ali oprostitev prispevkov za posebne skupine oseb (npr. invalidi).

Prispevki zaposlenega skupaj s prispevkom za dolgotrajno oskrbo znašajo 23,10 odstotka, delodajalca pa 17,10 odstotka. V prikazu izračuna plače z upoštevanjem kapice je omejena tudi osnova za dolgotrajno oskrbo. Fiksni obvezni zdravstveni prispevek ostane 39,36 evra.

Primerjalni izračun v tabeli temelji na mesečni dohodninski lestvici za leto 2026. Gre za mesečno akontacijo, ne končno letno odmero dohodnine. Želim poudariti, da prispevki za socialno varnost v celoti zmanjšujejo osnovo za dohodnino. Logika je preprosta – če so zaradi razvojne kapice nižji, je logična posledica višja osnova za dohodnino.

Polovica zmanjšanja prispevkov zaposlenega postane dohodnina

Zaposleni bi zaradi razvojne kapice dejansko plačali 2.425,50 evra manj prispevkov. Toda za enak znesek bi se povečala njihova dohodninska osnova.

V obravnavanem primeru je celotno povečanje osnove v 50-odstotnem dohodninskem razredu. Zato bi plačali 1.212,75 evra več dohodnine, preostalih 1.212,75 evra pa bi povečalo njihovo neto plačo. To preprosto povedano pomeni, da se zmanjšanje prispevkov zaposlenega ne povzroči v celoti povečanja njegove neto plače. V našem primeri se polovica prihranka pri prispevkih preusmeri v dohodnino.

Pri tem 50-odstotna stopnja velja za povečanje osnove v najvišjem razredu, ne za celotno bruto plačo. Pri nižjih plačah nad kapico ali drugačnih olajšavah bi bil rezultat drugačen.

Nižji strošek delodajalca lahko pomeni več davka od dobička

Delodajalec bi pri enem zaposlenem s plačo 18.000 evrov bruto zaradi nižjih prispevkov prihranil 1.795,50 evra mesečno. Če gre za gospodarsko družbo ali podjetnika, pri katerih se ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih odhodkov, pomeni takšen prihranek ob nespremenjenih ostalih prihodkih in odhodkih, povečanje dobička zaradi višje davčne osnove na račun nižjega stroška dela.

Pri 22-odstotni stopnji DDPO, ki se uporablja za leto 2026, je za 1.795,50 evra (na račun nižjega stroška dela zaradi nižjih prispevkov na račun razvojne kapice) višja davčna osnova, kar pomeni mesečno 395,01 evra dodatnega davka od dobička.

Podjetju bi po plačilu tega davku ostalo 1.400,49 evra prihranka.

Tega učinka ne moremo pripisati vsakemu delodajalcu. Dobičkonosna gospodarska družba, podjetje z davčno izgubo in javni zavod niso v enakem položaju. Račun bi se spremenil tudi, če bi podjetje prihranek namenilo dodatnim plačam ali drugim davčno priznanim odhodkom.

Celoten izračun javnofinančnih učinkov zaradi razvojne kapice pokaže tole sliko:

Z več dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb (in fizičnih oseb z dejavnostjo) bi se torej v našem primeru povrnilo približno 38,1 odstotka zmanjšanja prispevkov.

To ni ocena za celotno gospodarstvo. Je izračun za zaposlenega z določeno plačo in delodajalca z opisanim davčnim položajem.

Dodatni prihodki iz DDV bi lahko nastali, če bi zaposleni zaradi višjih neto plač del teh  namenili dodatni obdavčeni potrošnji v Sloveniji. Vendar jih brez podatkov o dejanski porabi ne moremo avtomatično prišteti, dejstvo pa je, da bi bili.

Socialne blagajne in proračuni niso ista denarnica

Dodatna dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb ne nadomestita samodejno izpada prihodkov posamezne socialne blagajne. Vlada bi zato morala pojasniti tudi, kako bi zagotovila njeno financiranje in kako bi omejitev prispevne osnove vplivala na prihodnje pravice zavarovancev.

Toda to ne spremeni ugotovitve, da je prikaz zgolj zmanjšanja prispevkov nepopoln. Za presojo potrebujemo celoten izračun in jasno navedene predpostavke.

Če znamo sešteti prispevke, ki jih bo manj, moramo znati prišteti tudi davke, ki jih bo več. Sicer predstavljamo samo politično priročno polovico računa.

Ob tem ostaja še drugo vprašanje: zakaj prispevke zaposlenih praviloma obračunavamo od celotne plače, če imajo številni denarni prejemki iz teh zavarovanj zgornjo mejo? To bomo prikazali v naslednjem blogu na treh konkretnih primerih.

Božena Macarol

*Komentar mag. Ivan Simič: »Razvojno kapico ima 18 držav EU in tudi v Sloveniji jo imamo pri samostojnih podjetnikih, oziroma samostojnih poklicih. Gre za najvišjo bruto zavarovalno osnovo za samostojne podjetnike, ki v letu 2026 znaša 8.876,11 evrov. Predstavlja 3,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto (povprečna bruto plača za leto 2025 je znašala 2.536,03 EUR). Maksimalni mesečni prispevki za socialno varnost od marca 2026 dalje tako znašajo 3.607,57 evrov. Torej, zakaj bi imeli razvojno kapico le pri samostojnih poklicih, ne pa tudi pri redno zaposlenih, saj eni in drugi imajo omejitev pri višini dohodnine in tudi bolniške. O tem bo avtorica pisala več v naslednjem blogu. Zato mora biti razprava o teh zadevah predvsem razumna in ne ideološka.

*Božena Macarol je davčna svetovalka Davčno svetovalne zbornice Slovenije. Ima dolgoletne svetovalne in praktične izkušnje na raznih področjih davčnega, računovodskega in poslovnega  svetovanja. Je sodna izvedenka za področje davkov, knjigovodstva ter imetnica državne licence za preverjanje znanja v okviru NPK računovodja in NPK knjigovodja. Različnim vrstam poslovnih subjektov (pravne osebe, zasebniki, javni in zasebni zavodi..) svetuje pri organizaciji računovodstva, vodenja ustreznih evidenc in davčni opredelitvi poslovnih dogodkov – vse to za zagotovitev čim večje davčne varnosti. To počne že več kot petintrideset let. Veliko izkušenj imam tudi pri obdavčitvi različnih nepremičninskih poslov in vodenju projektov v okviru različnih dejavnosti. Je soavtorica dvanajstih priročnikov s področja obdavčitve in knjigovodstva zasebnikov, davka na dodano vrednost in avtorica preko štiristo strokovnih člankov z naštetih področij.

Številne izkušnje ima tudi pri izvedbi preventivnih davčnih pregledov in skrbnih pregledov poslovanja družb in pravnih oseb javnega prava pred prevzemi s strani novih lastnikov ali novega managementa.

V zadnjem času se poglobljeno ukvarjam s svetovanjem družinskim podjetjem pri celostnem razvoju podjetniških veščin naslednikov, pri reševanju poslovnih in davčnih problemov na tem področju,  pri prodaji podjetij in pri spremembah statusno-pravnih oblik.

Ves čas svoje poklicne kariere tudi predavam na različne davčno-računovodske teme pri Poslovni akademiji Finance, Davčno-izobraževalnem inštitutu, Obrtno podjetniški zbornici in gospodarski zbornici Slovenije. Sodeluje na konferencah in kongresih doma in v tujini. Je starosta davčnega svetovanja v Sloveniji.