V zadnjih dneh me je kar nekaj znancev spraševalo za moje mnenje o pandorinih dokumentih, ki sledijo pred petimi leti objavljenim panamskim dokumentom in pred štirimi leti objavljenim rajskim dokumentom. Gre za dokumente, ki naj bi razkrivali nepravilnosti znanih osebnosti po celem svetu, toda ali je temu res tako? Priznam, da sem od raziskovalnih novinarjev pričakoval dosti več. Pričakoval sem objave konkretnih nepravilnosti, ne pa objave o tem, kje je kdo ustanovil podjetje. To si lahko v registrih podjetij ogledamo tudi sami, bodisi brezplačno, bodisi ob plačilu stroškov vpogleda in pridobitve izpisov.
Že ob napovedi objave panamskih in rajskih dokumentov smo doživeli razočaranje, saj so objave bile daleč od tega, kar smo takrat pričakovali, glede na izpostavljanje pomembnosti tega odkritja. Več v nadaljevanju.
Kaj so pandorini dokumenti?
Kot lahko preberemo na spletni strani https://www.ostro.si/si/zgodbe/kaj-so-pandorini-dokumenti » … pandorini dokumenti razgaljajo globalno prepletenost politične moči in tajnega financiranja po davčnih oazah. Po navedbah spletne strani www.ostro.si naj bi šlo za doslej najobsežnejše razkritje dokumentov iz davčnih oaz, ki odstira pred javnostjo skrito poslovanje in premoženje več kot 330 politikov iz okoli 90 držav in območij, tudi 35 državnih voditeljev in številnih drugih javnih funkcionarjev, med njimi so predsedniški svetovalci, veleposlaniki, župani, generali in guverner centralne banke.
Dokumenti naj bi razkrivali tudi tajne holdinge okoli 130 milijarderjev iz 45 držav, med katerimi je dobra tretjina ruskih oligarhov. Po letošnji Forbsovi oceni sto svetovnih milijarderjev razpolaga s skupno več kot 600 milijardami dolarjev premoženja. Stranke registracijskih agentov pa so tudi bankirji, veliki politični donatorji, trgovci z orožjem, kriminalci, pop zvezdniki, šefi tajnih služb in športni velikani.
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev ICIJ je pridobil 11,9 milijona raznovrstnih dokumentov, ki vsebujejo 2,94 terabajta zaupnih informacij. To so dokumenti o 14 ponudnikih storitev v davčnih oazah in drugih davčno ugodnejših jurisdikcijah, pa tudi o registracijskih agentih, ki skrbijo za nešteto slamnatih podjetij in skladov v davčnih oazah po svetu.
ICIJ je dokumente delil s 150 medijskimi partnerji, med njimi tudi z Oštrom v Sloveniji in na Hrvaškem, s čimer se je projekt Pandorini dokumenti zavihtel na prvo mesto lestvice svetovnih novinarskih preiskav, tik pred projektom Panamski dokumenti. Konzorcij je skoraj dve leti organiziral in vodil preiskavo, v kateri je nazadnje sodelovalo več kot 600 novinarjev iz 117 držav in območij.
Večina dokumentov izvira iz obdobja med letoma 1996 in 2020, vsebujejo pa informacije o več kot 29.000 dejanskih lastnikih premoženja v davčnih oazah. To število je vsaj dvakrat višje od števila dejanskih lastnikov, ki so jih razgalili panamski dokumenti, saj je ta zbirka podatkov temeljila na dokumentih ene same odvetniške pisarne. (konec citata «
Preveč skrito
Kot prvo bi od raziskovalnih novinarjev pričakoval bolj transparentne informacije, in to:
- kdo so ponudniki storitev (14), ki so jim »pobegnili« dokumenti, oziroma bolj razumljivo, ki so jim ukradli dokumente
- kdo je »ukradel« te dokumente ter ali bo odgovarjal za to krajo oziroma pobeg dokumentov
- navedbo imen vseh 150 medijskih partnerjev
- imena in priimke vseh 600 novinarjev, ki so delali na tem projektu, da preverimo njihovo verodostojnost, predvsem pa izkušenost na področju obdelave pobegle oziroma ukradene dokumentacije
- navedbo vseh 117 držav, iz katerih prihajajo ti novinarji
- kdo je novinarjem plačal za njihovo delo, saj če so na teh dokumentih res delali skoraj dve leti, potem niso mogli delati ničesar drugega, zato me zanima, kako so lahko preživeli dve leti brez dohodkov
Na spletni strani www.ostro.si je navedeno, da so raziskovalni novinarji pregledali 11,9 milijona raznovrstnih dokumentov. Če upoštevamo navedbo, da je teh novinarjev bilo 600, ugotovimo, da je vsak novinar v povprečju pregledal 19.833 raznovrstnih dokumentov. Četudi je vsak dokument imel le eno stran, je to skoraj 20.000 strani za enega novinarja.
Pobegnili dokumenti?
Nadalje lahko na spletni strani zavoda Oštro https://www.ostro.si/si/zgodbe/pandora-papers-najvecje-razkritje-davcnih-oaz preberemo, »da so davčne oaze za marsikoga le oddaljeni otoki s palmami, toda novinarski projekt Pandorini dokumenti je pokazal, da podjetja iz davčnih oaz poslujejo v vseh kotičkih sveta. Ključno vlogo pri tem igrajo banke in odvetniške pisarne iz Evrope in ZDA.
Novinarska preiskava v koordinaciji mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je sodeloval s 150 mediji, med njimi Washington Postom, Guardianom, BBC, Süddeutsche Zeitungom, Krikom, ABC Australia, pa tudi Oštrom v Sloveniji in na Hrvaškem, kaže, kako mednarodni sistem finančne tajnosti v času, ko naraščata avtoritarizem in neenakost, krha načela pravne države po vsem svetu.
Številni vplivneži, ki bi lahko pomagali odpraviti sistem davčnih oaz, imajo od njega koristi. V davčnih oazah hranijo svoje premoženje, države, ki jih vodijo, pa ne storijo veliko za zajezitev protizakonitih finančnih tokov.
Pandorini dokumenti so »pobegnili« iz 14 registracijskih družb po vsem svetu, ki v davčnih oazah ustanavljajo in upravljajo slamnata podjetja za svoje mednarodne stranke. Kar 11,9 milijona dokumentov vsebuje podatke o poslovanju skoraj trikrat več sedanjih in nekdanjih voditeljev držav kot kateri koli od prejšnjih novinarskih projektov o davčnih oazah (konec citata).«
Pobegnili dokumenti – kaznivo dejanje?
Kot ste lahko prebrali, gre za dokumente, ki so, po navedbah spletne strani www.ostro.si »pobegnili« iz 14 registracijskih družb po vsem svetu. Glede na to, da avtor oziroma avtorica teksta ne zapiše, kaj pomeni besedna zveza »pandorini dokumenti so pobegnili«, lahko predvidevamo, da gre za dokumente, ki jih je nekdo vzel, si jih sposodil ali ukradel v teh 14 registracijskih družbah in jih, brezplačno ali za plačilo, posredoval mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev. To pa ni več nedolžna zadeva. Lahko bi rekli, da gre za kaznivo dejanje kraje dokumentov. Si predstavljate, da vam zaposleni ukrade vašo poslovno dokumentacijo in jo odnese vaši konkurenci ali pa novinarjem. V slovenski kazenski zakonodaji sem našel dva člena, ki urejata oziroma kaznujete tovrstno početje, in to:
236. člen
Izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti
- (1) Kdor neupravičeno v nasprotju s svojimi dolžnostmi glede varovanja poslovne skrivnosti sporoči ali izroči komu podatke, ki so poslovna skrivnost, ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali jih zbira z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi, se kaznuje z zaporom do treh let.
- (2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da jih neupravičeno uporabi, protipravno pride do podatkov, ki se varujejo kot poslovna skrivnost.
- (3) Če so podatki iz prvega ali drugega odstavka tega člena posebno pomembni, če kdo izroči take podatke zato, da jih kdo odnese v tujino, ali je dejanje storjeno iz koristoljubnosti, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
- (4) Če je dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.
- (5) Za poslovno skrivnost se štejejo listine in podatki, ki so z zakonom, statutom, pravili ali drugim splošnim aktom ali odredbo pristojnega organa ali druge upravičene osebe razglašeni za industrijsko, bančno ali drugo poslovno skrivnost in so tako pomembni, da so z njihovo izdajo očitno nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice.
237. člen
Zloraba informacijskega sistema
- (1) Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali ga neupravičeno uporablja tako, da uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem vnese kakšen podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema ali neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali drugemu povzročil premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do treh let.
- (2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let.
V pravni državi bi zoper vse:
- ki bi v nasprotju s svojimi dolžnostmi glede varovanja poslovne skrivnosti sporočili ali izročili komu podatke, ki so poslovna skrivnost, ali mu kako drugače omogočili, da pride do njih, ali jih zbira z namenom, da jih izroči nepoklicani osebi ali
- ki bi z željo, da te protipravno pridobljene podatke neupravičeno uporabijo,
Koliko Slovencev?
Anuška Delić Zavrl, direktorica zavoda Oštro, nam je v prvih dne oktobra 2021, ko se je začelo govoriti o pandorinih dokumentih, obljubljala razkritje, kot ga še ni bilo. Njene izjave so povzemali tudi slovenski mediji, ki so očitno še enkrat nasedli njenim obljubam in njenim informacijam, o objavah, kot so to storili v času po 6. 11. 2017, ko je objavila prvi članek o rajskih dokumentih in mi je namenila glavno vlogo v takratnih rajskih dokumentih, čeprav me sploh ni bilo v tistih rajskih dokumentih. Tako je s svojimi sodelavci o meni spisala članek na celotni strani časopisa Delo ter dodala mojo fotografijo. Takrat so o tem poročali vsi slovenski mediji. V dveh tednih se je nabralo za več kot 120 strani raznih zapisov. Čeprav sem takrat dokazoval in dokazal, da me ni v rajskih dokumentih, je bila škoda že storjena. Vsi so verjeli njenim neresnicam. Na srečo njeni zgodbi ni verjel njen delodajalec in takrat naj bi ostala brez službe pri časopisni hiši Delo.
V nadaljevanju povzemam nekaj njenih zapisov iz novembra 2017:
»Dokumenti so med drugim razkrili ljubezen, ki jo Slovenci čutijo do Malte, kjer smo odkrili poslovne sledi najmanj 76 slovenskih fizičnih in pravnih oseb.« (Delo, ponedeljek, 6. 11. 2017)
»V dokumentih ni navzočih tako zelo veliko Slovencev, ampak smo pa odkrili nekaj zanimivih zgodb, ki jih bomo razkrili v naslednjih dneh. (6. 11. 2017, video izjava na www.delo.si)
»Kot sem pojasnila, ne bomo objavili seznama vseh slovenskih imen, saj nismo uradni list, temveč novinarji. Vsa imena in tiste povezave, ki jih je bilo mogoče odkriti, smo pretehtali in izbrali zgolj tiste, v katerih smo prepoznali javni interes po njihovem razkritju. Zgodbe iz rajskih dokumentov objavljamo že ves teden in tudi v prihodnje jih bomo, zato Ivana Simiča toplo vabim k branju Dela.« (Delo, petek, 10. 11. 2017)
»Trditev Ivana Simiča ne drži. Nikoli nismo dejali, da bomo objavili vsa imena, nasprotno, ponavljali smo, da jih ne bomo in zakaj ne.« (Delo, petek, 10. 11. 2017)
»Trditev Ivana Simiča, da smo v članku 6. novembra navedli, da smo »Ivana Simiča, nekdanjega direktorja Dursa, našli v rajskih dokumentih«, ne drži.« (Delo, petek, 10. 11. 2017)
Tudi letos ni pričakovati, da bo novinarka objavila imena vseh Slovencev, ki naj bi jih našli v »ukradenih« oziroma kot oni pravijo »pobeglih« pandorinih dokumentih. V mislih imam Slovence, ki so storili res kaj nedovoljenega, na primer utajili davek ali poslovali nezakonito. Imeti podjetje v tujini ni prepovedano, sploh pa če je to podjetje prijavljeno davčnemu organu. Katera merila bodo letos uporabili pri objavi imen Slovencev, ne vem, ker kriterije objav niso objavili, čeprav bi za transparentnost njihovega poslovanja to bilo nujno potrebno. Tako se vzbuja vtis, da se objavijo samo imena tistih, ki niso ustrezno ukrepali. Kaj pomeni ustrezno ukrepati, pa si razlagajte sami.
Kako si drugače razlagati dejstvo, da je v do zdaj objavljenih 22 člankih v 13 člankih govora o tujih fizičnih osebah oziroma tujih davčnih rezidentih, kar je za nas v Sloveniji popolnoma nepomembno. Le v devetih do zdaj objavljenih člankih so objavljena imena Slovencev, in še to v treh člankih ime ene in iste osebe. Torej, vse skupaj je do zdaj objavljenih le sedem Slovencev, govora pa je bilo o veliki senzaciji.
Offshore v Sloveniji?
Ne glede na pomembnost, ki si jo želi podeliti pandorinim dokumentom, pa ne moremo mimo drugih, očem prikritim dejstvom. Po vpogledu na spletno stran www.ostro.si zavihek o Oštru/ljudje brez večjih težav ugotovimo, da v zavodu Oštro dela pet novinarjev. Po podatkih iz Ajpesa naj bi kar štirje novinarji imeli status samostojnega podjetnika. Predvidevam, da vsi štirje imajo status samostojnega podjetnika normiranca, kar pomeni, da dohodnino plačujejo po stopnji 20 odstotkov od 20-odstotne davčne osnove oziroma štiri odstotke od prihodkov. Ob tem nimajo nobenih stroškov odvetniških pisarn, kot je to slučaj pri offshore podjetjih v tujini, kar pomeni, da je njihov položaj boljši od tistega, ki ga nekateri imajo v offshorih.
Torej, novinarji, ki pišejo o tem, kako so druge fizične osebe pred leti oziroma pred mnogimi leti v davčno ugodnih območjih ustanavljale podjetja, imajo v Sloveniji davčni status, ki je primerljiv s tistimi v davčno ugodnih območjih oziroma je lahko še boljši.
Zaključek
V letu 2021 objavljati stare (od leta 2008 in naprej) in verjetno »ukradene« podatke o tem, kako so posamezniki pred mnogimi leti, tudi pred več kot desetimi leti, v tujini ustanavljali podjetja, je nekoliko nenavadno. Današnji časi niso primerljivi s tistimi, saj je danes za poslovanje v davčno ugodnih območjih postavljenih toliko ovir, da je to poslovanje zelo oteženo.
Poleg tega imeti podjetje v davčno ugodnih območjih ni prepovedano, objavljanje verjetno »ukradenih« dokumentov oziroma podatkov pa je po naših predpisih prepovedano, oziroma predstavlja kaznivo dejanje. Upam, da bodo organi pregona ustrezno ukrepali.