Državni zbor Republike Slovenije je v četrtek, 14. 07. 2020 sprejel Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP). S tem zakonom, katerega predlog naj bi na 79 straneh pripravil Zavod raziskovalni inštitut 8. marec in ga v Državni zbor Republike Slovenije vložil 25. 04. 2022, to je naslednji dan po volitvah, so se predlagale spremembe v 11 zakonih. Med njimi tudi v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Ta zakon je lep primer dvoličnosti slovenske politike. Zakaj? Ko je predhodna vlada, ki jo je vodil g. Janez Janša, z zunanjimi svetovalci pred dvema letoma pričela s pripravami PKP zakonov, jih je takratna opozicija, od katerih jih je danes kar nekaj v koaliciji, opozarjala, da sprejemanje tako imenovanih omnibus zakonov, to je, ko se z enim zakonom spreminja več zakonov, neprimerno, nezakonito in ne spomnim se, ali so tudi omenjali, da je neustavno. Na vse možne načine jim je bilo pojasnjeno, da je to najboljši in najhitrejši način za spremembo več zakonov naenkrat, saj bi sprememba vsakega zakona posebej trajala predolgo. Njihovi napadi takrat niso pojenjali in besede, ki so jih takrat uporabljali, niso primerne za ta blog. Danes pa se na identičen način izvedejo spremembe enajstih zakonov. Ne bi verjel, če ne bi videl in prebral. Torej, v slovenski politiki skoraj vse možno in moralne vrednote so očitno zadnje, kar obstaja.
Zato še enkrat poudarjam, da je v Sloveniji težko biti vizionar, saj ko predlagaš kaj novega, dobrega, enostavnega in naprednega te nasprotniki napadajo, čez nekaj časa pa sami naredijo podobno. Pričakujem, da se bo podobno zgodilo tudi s Predlogom zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, saj ko bodo pristojni oziroma odgovorni ugotovili, kako je težko prijaviti več deset tisoč transakcij, se bodo odločili za obdavčitev unovčenja.
V tem blogu se bom omejil na spremembo edinega davčnega zakona, ki je zajet z uvodoma navedenim zakonom in to Zakona davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Prav gotovo vas zanima, katera določba ZDDPO-2 je pomenila neenakost in škodljiv poseg politike in s katero je sedaj, na predlog prej navedenega inštituta, oziroma Vlade Republike Slovenije, oziroma odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije, zagotovljeno spoštovanje pravne države. Predlagatelj, ki je pripravil predlog zakona, ki je bil pozneje sprejet, je očitno ocenil, da na neenakost in škodljivi poseg politike, s katero se preprečuje spoštovanje pravne države, vpliva prvi odstavek 31. člena ZDDPO-2, ki je do sprejema spremembe v Državnem zboru glasil:
»31. člen
(delno priznani odhodki)
(1) Kot odhodki se priznajo v višini 60%:
- stroški reprezentance;
- stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.«
po sprejemu spremembe v Državnem zboru pa glasi:
»31. člen
(delno priznani odhodki)
(1) Kot odhodki se priznajo v višini 50%:
- stroški reprezentance;
- stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.«
Kot ste verjetno opazili, je škodljiva posledica posega politike bila ta, da se je z zadnjimi spremembami ZDDPO-2 zvišal odstotek davčno priznanih stroškov za reprezentanco iz 50 odstotkov na 60 odstotkov, čeprav ne vem zakaj se ti odhodki, če so potrebni za poslovanje subjektov in ustvarjanje prihodkov, ne bi priznali v celoti, to je 100 odstotkov. Zaradi tega je ta Vlada in ta Državni zbor odpravil to škodljivo posledico ter odstotek vrnil na 50 odstotkov. Če ne bi videl in prebral, bi mislil, da sanjam.
Zato se upravičeno sprašujem, kaj vse nas lahko še čaka pri spremembah ostalih davčnih zakonov. Predlagatelj je v predlogu zakona zapisal, da je bila takšna, na videz malenkostna sprememba, precejšnja za državni proračun. Po navedbah Vlade kot predlagatelja dvig priznanih stroškov reprezentance in nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja funkcijo nadzora, s 50 odstotkov na 60 odstotkov pomeni letno 2,6 milijona evrov nižje prihodke državnega proračuna iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Po mnenju sedanje Vlade je bila sprememba uvedena brez kakršnekoli obrazložitve, mimo Ekonomsko-socialnega sveta in ob nasprotovanju Zveze svobodnih sindikatov. Sam jim ne verjamem ničesar. Gre za igro številk.
Ko to preberem, se vprašam, ali Zavod 8. marec, Vlada in Državni zbor res sovražita podjetnike. Ta zakon, ki zmanjšuje odstotek priznavanja stroškov reprezentance in stroške organov nadzora iz 60 odstotkov na 50 odstotkov, je sprejel Državni zbor, ki je sebe, to je poslance, 27.09.2016 oprostil plačila dohodnine od mesečnega pavšalnega zneska za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance. Ti mesečni pavšalni zneski se gibljejo nekje med 500,00 in 800,00 evri na mesec. Sprememba 44. člena Zakona o dohodnini, ki ureja to področje, je bila objavljena v Uradnem listu RS, številka 63/2016 z dne 07.10.2016. Ta oprostitev poslancev, da ne plačajo dohodnino od tega mesečnega poslanskega pavšala, je na leto identičen znesku, katerega so navedli zaradi dviga odstotka priznavanja stroškov reprezentance in 50 na 60 odstotkov.
O tej, za mene neustavni oprostitvi sem pisal v mojem blogu, ki ga lahko preberete na https://simic-partnerji.si/2016/10/04/neustavna-davcna-oprostitev/. Zanima me, ali je Ministrstvo za finance takrat izračunalo, kolikšen izpad je pomenila ta oprostitev, da ne omenjam poceni pijače in hrane v Državnem zboru ali nizkih najemnin za državna stanovanja. Ko bi nam pripravili kakšno drugačno obrazložitev, bi še razumel. Z obrazložitvijo Vlade, da zaradi dviga odstotka priznavanja stroškov reprezentance prihaja do 2,6 milijona evrov nižjih davčnih prilivov in to v času, ko so bili v prvih šestih mesecih letošnjega leta davčni prihodki višji za 500 milijonov evrov, se nikakor ne morem strinjati. Očitno nam želijo povedati, da mi tega pač ne razumemo, ker nismo dovolj inteligentni, da bi razumeli njihove obrazložitve. In res, tudi nikdar ne bomo razumeli. Razumem le, da ne marajo podjetnikov.
Mag. Ivan Simič