Interventni zakon za napredek. A so izračuni Fiskalnega sveta pravilni? (280)

Pred nekaj tedni je Fiskalni svet objavil svoje izračune zmanjšanja proračunskih prihodkov zaradi razvojnega oziroma interventnega zakona, o katerem bomo odločali na decembrskem referendumu. Razumem njihovo skrb, toda ob tej svoji skrbi so očitno spregledali dejstvo, da interventni zakon daje državljanom in to vsem. Ni tako kot je bilo ob zvišanju plač v javnem sektorju, ko je prejšnja, to je Golobova vlada, vzela gospodarstvu in državljanom, ki niso zaposleni v javnem sektorju ter dala samo zaposlenim v javnem sektorju. Gre za dve do tri milijarde podarjenega denarja? Zakaj tak razpon? Zato, ker nihče ne zna izračunati koliko je podarjenega? V tej luči mi ni jasno kako ima bivši predsednik vlade sploh obraz, da se oglaša in na družbenih omrežjih govori, da ta interventni zakon jemlje državljanom in daje bogatim. To ni res in to ne drži.

Največ nam je iz naših denarnic vzela ravno njegova, Golobova vlada. Naša država pa že vsa leta tistim davkoplačevalcem, ki zaslužijo več, jemlje vedno več. Oni so tiho in mirno plačujejo. So pač pokorni. Sedaj, ko se to deloma popravlja tako, da se bo vzelo malo manj, še zmeraj pa več kot v drugih državah, se stalni nergači razburjajo in pozivajo k rušenju interventnega zakona. Zaradi tega se dogaja, da tisti, ki to lahko, zapuščajo Slovenijo in to s svojimi družinami. Dejstvo je, da nam nekateri dobri davkoplačevalci odhajajo drugam.

Fiskalni svet vsega tega ni upošteval in je pri svojem izračunu spregledal dejstvo, da ta denar ni izgubljen, saj ga dobijo davkoplačevalci in ostali državljani. Fiskalni svet bi se moral zavedati dejstva, da bo opozicija njihove izračune, čeprav so lahko napačni, uporabila za napade na interventni zakon in to ravno tista opozicija, ki je pred letom kot koalicija, z zvišanjem plač v javnem sektorju navrtala dve do tri milijarde minusa v državnem proračunu. Slovenija zadnja leta počasi, a vztrajno, izgublja davčne zavezance, novi pa ne prihajajo v takšnem številu kot bi lahko. Na dolgi rok bomo tisti, ki bomo ostali v Sloveniji, postali molzne krave za nenasitne potrebe posameznikov, ki se pod pretvezo solidarnosti skrivajo za raznimi organizacijami.

V Sloveniji nas nekateri želijo prepričati, da se davki lahko samo zvišujejo in da se ne morejo in ne smejo znižati. Do kod to lahko gre? Ali je to 60 odstotkov, ali 80 odstotkov, ali pa nam bodo počasi vzeli vse kar zaslužimo? Tako je Fiskalni svet izračunal, da naj bi interventni zakon prinesel 1,195 milijona evrov primanjkljaja v proračun. Moje mnenje je, da bo do zmanjšanja davčnih prihodkov prišlo, toda nikakor ne toliko kot je to izračunal Fiskalni svet, ki ni upošteval dinamične komponente interventnega zakona. To pomeni, da lahko pride do povečanja števila davčnih zavezancev. Izračun Fiskalnega sveta je bil naslednji:

Pa pojdimo po vrsti:

Razvojna kapica – Kot prvo, ta razlika ostane zaposlenim in njihovim delodajalcem, kar pomeni, da ta denar ni izgubljen in se delno vrne preko dohodnine in davka od odhodkov pravnih oseb. Poleg tega pa bo v naslednjih letih prav gotovo prišlo do popravka, to je znižanja bruto plač, saj se bruto plače praviloma izračunavajo iz neto pričakovanj. Zato ne moremo govoriti, da je to darilo bogatim. To je logična določitev meje, nad katero se ne plačujejo  prispevki za socialno varnost. To je potrebno zaradi tega, ker so tudi pokojnine omejene navzgor. Poleg tega mnogi ne vedo, da razvojno kapico že imamo pri samostojnih podjetnikih, pri katerih je plačilo socialnih prispevkov omejeno navzgor. Tako pri samostojnih podjetnikih znaša najvišja oziroma maksimalna mesečna zavarovalna osnova 8.876,11 evrov, v interventnem zakonu pa je predlagana na 7.500,00 evrov. Torej, če so omejena višina pokojnine navzgor, je logično, da je potrebno določiti znesek nad katerim se več ne plačujejo socialni prispevki. Plačuje se le dohodnina. Danes imamo primere, ko se želi v Sloveniji zaposliti direktor, ki je bil pred tem zaposlen v državi, v kateri imajo razvojno kapico. Ko izve, da v Sloveniji nimamo razvojne kapice in ko opravi izračun svoje plače, se mnogi odločijo, da ostanejo zaposleni tam, kjer so že zaposleni, ali pa se zaposlijo na Hrvaškem ali v Srbiji, kjer že imajo razvojno kapico. Razvojno kapico ima 17 ali osemnajst držav EU in zaradi tega ne razumem kritike, ki nasprotujejo njeni uvedbi. Nihče ne bo prikrajšan pri svoji pokojnini in nihče ne bo ostal brez pokojnine, s čimer grozijo nasprotniki razvojne kapice.

Polna pokojnina – Do tega minusa bi prišlo tudi v primeru, če vsi tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev in še naprej delajo, prenehajo delati in se upokojijo. Celotna pokojnina jim pripada. Ta pokojnina je njihova. Zato ne razumem nasprotnikov interventnega zakona in tudi ne Fiskalni svet, ki očitno ne razumeta te enostavne zadeve. Še enkrat bom ponovil. Če vsi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojite in še naprej delajo, prenehajo delati in se upokojijo, jim pripada celotna, to je 100 % pokojnina. Torej, za kritike interventnega zakona in za Fiskalni svet ni težava, če se upokojenci upokojijo, nič ne delajo in prejmejo celo pokojnino, kot če še naprej delajo, prejemajo plačo, plačujejo socialne prispevke, tudi pokojninskega in s tem delno vračajo v proračun.  Dejstvo je, da je pokojnina pridobljena pravica, ki se ne more in ne sme odvzeti. To pomeni, da Fiskalni svet in tisti, ki nasprotujejo tej spremembi, želijo tistim, ki izpolnjujejo pogoje za prejemanje polne pokojnine, le-to jim odvzeti. Torej, želijo jim ukrasti denar, ki jim pripada. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je v 26 državah EU upokojencem omogočeno, da prejemajo polno pokojnino in delajo še naprej. To ni možno le v 27. državi, to je v Sloveniji. Zato se upravičeno lahko vprašamo, zakaj smo mi tako posebni? A zato, ker najbolj glasni ne razumejo, ali nočejo, ali ne morejo razumeti, kaj pomeni pridobljena pravica do polne pokojnine. Ob tem razmišljanju pa jih podpira še večina medijev.

Znižanje DDV za energente – Gre za začasen ukrep, in nastala razlika, gre neposredno državljanom. Zato mi ni jasno kako se to sploh lahko prikazuje kot minus v proračunu. Tisti, ki financiramo državo, dobimo nekaj od nje in to se prikazuje kot slabo in kot minus v proračunu. To počne opozicija, nekatere nevladne organizacije, sindikati, mediji in na koncu še Fiskalni svet.

Znižanje DDV na hrano – Gre za podoben komentar kot pri predhodnem komentarju znižanja DDV na energente. Vsa razlika gre državljanom.

Nižja osnova za prispevke samozaposlenih in kmetov – Neverjetno. Prejšnja vlada je za svoje plače, to je za plače v javnem sektorju, namenila dve do tri milijarde in to vsako leto,  samozaposlenim in kmetom pa ne privošči niti 132 milijonov. Ob tem pa se je potrebno zavedati dejstva, da večje število samozaposlenih in kmetov z nižjo osnovo za prispevke, pomeni  dodatni priliv v proračun. Poleg tega se spregleda, da danes mnogi, tako imenovani majhni s.p. delajo za nižje prihodke, tudi za manj kot 500,00 evrov mesečno in zaradi tega se mnogi odločijo, da ne odprejo s.p., saj so polni socialni prispevki previsoki. Zato iščejo obvode, od katerih država nima popolnoma nič. Moja ocena je, da Fiskalni svet pretiraval z izračunom izpada.

Ukinitve plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence – Namesto, da bi vsi pozdravili in pohvalili ta ukrep, se to prikazuje kot minus v proračunu. Ob tem pa se očitno prezre dejstvo, da se ta prispevek plačuje šele malo več kot štirinajst mesecev. Dejstvo je, da teh 81 milijonov evrov gre upokojencem, ta denar ostane le njim in kaj je slabega v tem? Ob tem je potrebno razmišljati logično. V interventnem zakonu je določeno, da upokojenci ne plačujejo prispevka za dolgotrajno oskrbo. Razmišljajmo naprej. Nekdo, ki je zaposlen, je 40 let plačeval prispevek za dolgotrajno oskrbo. Po 40-tih letih dela se je upokoji in zakaj bi on še naprej plačeval prispevek za dolgotrajno oskrbo, saj ga je plačeval 40 let. V tem je logika sedanje ureditve. Res pa je, da je potrebno znati razmišljati v naprej, česar pa mnogi ne znajo ali nočejo.

Spremembe pri normiranih podjetnikih – Po izračunu Fiskalnega sveta naj bi ta sprememba pomenile minus 79 milijonov evrov, ob tem pa Fiskalni svet ne navede, da normirani podjetniki plačajo več dohodnine kot ostali podjetniki, ki vodijo poslovne knjige. Fiskalni svet spregleda dejstvo, da zaradi te naše ugodne ureditve, temu ne oporekam, k nam prihajajo novi davčni zavezanci iz tujine, ki želijo izkoristiti to ugodnost. To pomeni, da bodo davčni prihodki višji.

Nižja obdavčitev najemnin – Fiskalni svet je izračunal, da naj bi izpad znašal 40 milijonov evrov. Ne vem pa ali je Fiskalni svet ocenil, da bo zaradi nižje obdavčitve najemnine več davčnih zavezancev prijavilo najemna razmerja, kar pomeni, da bo več najemodajalcev prijavilo svoje dohodke iz naslova najemnin. V letu 2025, ko je stopnja dohodnine znašala 25 %, so najemodajalci plačali 90 milijonov evrov dohodnine od oddajanja nepremičnin in ostalih stvari v najem. Če to sedaj prenesemo na 15 % dohodnino ugotovimo, da bodo ob 15 % dohodnini davčni prihodki znašali najmanj 54 milijonov evrov. Kot vidimo razlika znaša 36 milijonov evrov in ne 40 milijonov, kot je to izračunal Fiskalni svet. Če k temu dodamo še razmišljanje, da bodo najemodajalci prijavili več najemnih razmerij, to pomeni, da bodo iz tega naslova tudi višji davčni prihodki. Zato se mi zastavljata dve vprašanji in to: Zakaj je Fiskalni svet znesek izpad davčnih prihodkov zaokrožil navzgor in ne navzdol in zakaj Fiskalni svet ni upošteval dodatne davčne prihodke zaradi prijav večjega števila najemnih pogodb.

Zaključek

Slovenija je razdeljena kot še nikoli. V tej razdelitvi ni nobene logike. Glavno vodilo je, jaz te ne maram in ker si ti ZA, sem jaz PROTI. Nobenega razmišljanja, nobenega branja predpisov, zakonov, še posebej ne interventnega zakona. Množice sledijo izjavam in zapisom pripadnikov svoje strani. Mnogi sploh ne razumejo za kaj gre, a o tem odločajo. Za mene je interventni zakon odlična iztočnica za nadaljnje spremembe. Zato ga moramo potrditi in razmere v Sloveniji dvigniti na višji nivo in stimulativni nivo.

Mag. Ivan Simič