Prispevki neomejeni, pravice omejene – A je to kraja premoženja? (284)

Danes objavljamo še drugi gostujoči blog, ki je namenjen predstavitvi dejanskega stanja pri plačevanju socialnih prispevkov in uveljavljanju pravic iz naslova plačanih socialnih prispevkov. Tisti z visokimi dohodki, nasprotniki interventnega zakona jih imenujejo:; bogati posamezniki, v zdravstveno in pokojninsko blagajno vplačajo visoke zneske, pravice, ki jim pripadajo pa so omejene.

Ko v javnosti teče beseda o socialni oziroma razvojni kapici, se razprave skoraj vedno vrtijo okrog vprašanja, koliko manj prispevkov bi plačeval tistih 7.200 posameznikov z najvišjimi zaslužki. Veliko redkeje se vprašamo, koliko pravic in v kakšni višini tem zaposlenim sploh pripada iz socialnih blagajn, v katere vplačujejo največ?

Slovenski sistem socialnih zavarovanj je globoko zakoreninjen v načelu solidarnosti. Povsem pravično in družbeno odgovorno je, da tisti, ki zmorejo in zaslužijo več, prispevajo večji delež. Ključno vprašanje pa je, do katere točke je še pravično stopnjevati njihove obveznosti, če so denarni prejemki iz teh zavarovanj navzgor že strogo omejeni. Pravo sliko o poštenosti sistema dobimo šele takrat, ko neposredno soočimo obe strani: plačane prispevke in pripadajoče pravice.

Da bi to lažje razumeli, kako že danes deluje socialni sistem, si poglejmo tri zaposlene(danes, pred uveljavitvijo interventnega zakona) s povsem različnimi mesečnimi plačami:

  1. Prvega z minimalno plačo 1.481,88 evrov bruto,
  2. Drugega s povprečno plačo 2.680,93 evrov bruto – podatek za obdobje januar–avgust 2026,
  3. Tretjega z visoko plačo 18.000,00 evrov bruto mesečno.

 Zaradi lažjega preračunavanja predpostavljamo, da so bili njihovi pretekli zaslužki stabilni in enaki osnovam za odmero nadomestil.

 Prikaz odstotkov socialnih nadomestil in pokojninske odmere

Ko primerjamo pravice v odstotkih, na prvi pogled vse deluje pravično. Poglejmo si spodnjo tabelo:

Prejemek / Pravica

Minimalna plača (1.481,88 €)

Povprečna plača (2.680,93 €)

            Visoka plača               (18.000 € bruto)

Materinsko nadomestilo/ porodniška

100 % osnove

100 % osnove

100 % osnove (brez kapice)

Starševsko/očetovsko nadomestilo

100 % osnove

100 % osnove

       Zaradi zgornje meje        35,2 % plače

Nega družinskega člana

80 % osnove

80 % osnove

       Zaradi zgornje meje         35,2 % plače

Bolniška (bolezen) – do 90 dni (ZZZS)

80 % osnove

80 % osnove

       Zaradi zgornje meje           35,2 % plače

Bolniška (bolezen) – nad 90 dni (ZZZS)

90 % osnove

90 % osnove

       Zaradi zgornje meje          35,2 % plače

Starostna pokojnina (za 40 let dobe)

63,5 % osnove + zakonska varovala

              63,5 %               pokojninske osnove

       63,5 % najvišje       pokojninske osnove*

 *Kje se pri pokojninah »bogatih« skriva zanka? Odmerni odstotek za pokojnino je pri vseh enak (63,5 %). Vendar pa se osnova, od katere se ta odstotek računa, drastično razlikuje. Pri nizkih plačah država vskoči z zakonskimi varovali, o čemer pišemo v nadaljevanju), pri visokih zaslužkih pa sociala udari ob neprebojni zid, v najvišjo možno pokojninsko osnovo, ne glede na dejansko.

 Pretvorba odstotkov nadomestil v realne zneske

Ko teorijo prenesemo v vsakdanje življenje in odstotke nadomestil izrazimo v evrih, postanejo razkoraki in vpliv tako imenovanih “skritih socialnih kapic pri socialnih prejemkih »bogatih«” povsem oprijemljivi:

Mesečni prejemek v naravi

Minimalna plača (1.481,88 €)

Povprečna plača   (2.680,93 €)

Visoka plača (18.000 €)

   
Porodniško nadomestilo

1.481,88 €

2.680,93 €

18.000,00 €

Starševsko / očetovsko nadomestilo

1.481,88 €

2.680,93 €

6.340,08 € (omejitev)

   
Nega družinskega člana

1.185,50 €

2.144,74 €

6.340,08 € (omejitev)

   
Bolniška – do 90 dni

1.185,50 €

2.144,74 €

6.340,08 € (omejitev)

   
Bolniška – nad 90 dni

1.333,69 €

2.412,84 €

6.340,08 € (omejitev)

   
Okvirna starostna pokojnina (v sedanji vrednosti)

okoli 826 € (zagotovljena)

okoli 1.068 €

okoli 3.276 € (maksimum)

   

 Pomembna pojasnila za strokovni razmislek: 

  • Izjema so porodniške: Nadomestilo za porodniški dopust (materinsko nadomestilo) je edina svetla izjema, ki nima navzgor postavljene meje in dejansko pokrije 100 % realne osnove.
  • Zgornja meja nadomestil: Starševsko in očetovsko nadomestilo sta zakonsko omejeni pravici na 2,5-kratnik povprečne letne bruto plače (za leto 2025 znaša ta meja natanko 6.340,08 evrov). Na isto mejo trčijo tudi daljše bolniške odsotnosti in nega v breme ZZZS.
  • Učinek na dohodek: Zaposleni z 18.000,00 evrov bruto plače med bolniško ali starševskim dopustom utrpi skoraj 65-odstotni izpad dohodka, saj mu nadomestilo pokrije le dobrih 35 % njegove realne plače. Prispevki pa so se pred tem celoten čas obračunavali od njegove polne, neomejene bruto osnove. Ta progresivni pritisk se stopnjuje z višino plače. Krepko pod polovico prejšnjega dohodka padejo nadomestila pri vseh plačah, višjih od približno 12.680,00 evrov bruto.

Pokojninski razkorak in davčni ugriz po upokojitvi

Pri pokojnini se škarje med vplačili in izplačili razprejo do skrajnosti. Če predpostavimo upokojitev vseh treh oseb v naših primerih v letu 2027 (ob izpolnjenih 40 letih dobe brez dokupa in brez malusov), dobimo naslednjo sliko:

  • Pri minimalni plači zakon ščiti posameznika z zagotovljeno pokojnino, ki trenutno znaša 826,15 EUR.
  • Pri najvišji plači pa ne glede na vplačane milijone trčimo ob strop: najvišja pokojninska osnova (za leto 2026 znaša 5.159,12 EUR) ob 63,5-odstotni odmeri od te osnove (ki je daleč pod dejansko…) prinese največ 3.276,04 EUR bruto pokojnine.

Prvi primer: Odmera pokojnine na podlagi minimalne plače  

 Če bi upoštevali le čisto matematiko in vplačane prispevke, bi zaposleni z minimalno plačo v celotnem obračunskem obdobju za izračun pokojninske osnove (odslej tudi: obračunsko obdobje) po 40 letih dela prejel le okoli 550 do 600 evrov pokojnine. Država pa takšnega upokojenca ščiti z zakonskim mehanizmom solidarnost, s tako imenovano. zagotovljeno pokojnino, ki znaša trenutno 826,15 evrov. ZPIZ mu tako vsak mesec k njegovi pokojnini doda približno 220 do 270 evrov več, kot je v resnici vplačal v sistem. Po odbitku obveznega zdravstvenega prispevka v znesku 39,36 evrov in prispevka za dolgotrajno oskrbo, neto izplačilo znaša 778,53 evrov. Strinjamo se, da je to sramoten znesek za 40 let dela in izpolnjevanje obeh pogojev za starostno upokojitev!

Drugi primer: Odmera pokojnine na podlagi plače 18.000 eur

Tisti, ki bi celotno obračunsko obdobje prejemal 18.000 evrov bruto plače (ob predpostavki, da je ob upokojitvi izpolnil oba upokojitvena pogoja), bo prejel pokojnino v višini vsega 18,2 % svoje prejšnje bruto plače! In pika na i? Država mu bo to pokojnino ponovno obdavčila z dohodnino.

Poglejmo si informativni izračun mesečnega neto nakazila za najvišjo pokojnino (po pravilih in olajšavah za leto 2026, za slovenskega rezidenta pod 70 let starosti):

Postavka obračuna mesečne pokojnine

Znesek / Učinek

Odmerjena bruto pokojnina (od osnove 5.159,12 eur)

3.276,04 €

Prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 %)

−  32,76 €

Obvezni zdravstveni prispevek (OZP)

−  39,36 €

Splošna olajšava (zmanjšanje davčne osnove)

−  462,66 €

Davčna osnova za dohodnino

2.741,26 €

Dohodnina po lestvici (pred pokojninsko olajšavo)

656,82 €

Pokojninska olajšava (13,5 % odmerjene pokojnine)

−  442,27 €

Mesečna akontacija dohodnine (odtegljaj)

214,55 €

ČISTO NETO NAKAZILO (Izplačilo na račun)

2.989,37 €

Povzetek ugotovitev

V razmerju do svoje plače prejme »največ socialnih pravic« prejemnik minimalne plače, saj mu varovalni mehanizmi zagotavljajo tudi zneske, ki jih zgolj po splošnih pravilih odmere ne bi dosegel. Pri visokih plačah pa so zaradi zgornjih omejitev nadomestila in pokojnine bistveno nižji, kot bi bili ob uporabi predpisanih odstotkov brez teh omejitev. Takšna solidarnostna zasnova ni sporna, težava je v nesorazmerju, saj se prispevki »bogatih« plačujejo od celotne plače, tudi od dela, ki niti teoretično ne more povečati njihovih socialnih pravic.

Skrito davčno prelivanje od prispevkov k dohodnini.

Ko strokovna javnost razpravlja o uvedbi socialne kapice (na primer pri predlaganih 7.500 evrov), se pogosto spregleda pomemben davčni mehanizem. Socialni prispevki zaposlenega namreč neposredno zmanjšujejo njegovo dohodninsko osnovo. Če kdo ne verjame, naj si ogleda lasten informativni izračun dohodnine!

Če prispevke navzgor omejimo (zmanjšamo), se avtomatično poveča davčna osnova za dohodnino. Ker govorimo o visokih dohodkih, vsak evro “prihranka” pri prispevkih praviloma pade v najvišje dohodninske razrede (v 50-odstotnega).

Z drugimi besedami – zaposlenemu sploh ne bi ostal celoten prihranek. Do polovice tega zneska bi se prek dohodnine takoj prelilo nazaj v proračun. Čeprav bi socialne blagajne (ZPIZ, ZZZS) zabeležile izpad prihodkov, bi se del tega denarja vrnil v socialne blagajne tudi prek splošnega proračuna.

Zaključek

Slovenski sistem socialne varnosti stoji na plečih solidarnosti, kar je ključno za stabilnost in povezanost naše družbe. Vendar pa moramo kot strokovna javnost priznati, da vsaka solidarnost deluje le toliko časa, dokler temelji na medsebojnem zaupanju in občutku poštenosti. Sistem od posameznika zahteva neomejeno participacijo, ko pa ta posameznik potrebuje socialno varnost (ob bolezni, starševstvu ali upokojitvi), pa mu ponudi ostro omejene socialne pravice. S tem tvegamo upadanje zaupanja in motivacije ključnih vplačnikov, za delo pod takšnimi pogoji.

Uvedba ali zavrnitev socialne kapice, o kateri bo konec koncev odločal decembrski referendum, zato ni zgolj vprašanje matematičnega izračuna, političnih odločitev ali proračunskega manjka. Je predvsem vprašanje dolgoročne vzdržnosti in iskanja (s tresočo roko) tiste pravične meje, kjer sistem ostaja varen in spodbuden za najšibkejše, hkrati pa spoštljiv in pošten do tistih, ki vanj vlagajo največ.

Pravična rešitev bo zahtevala, da javnosti ne kažemo le tistega, kar nam v določenem trenutku politično ustreza, temveč celotno sliko, z vsemi omejitvami pravic, davki in prihodnostjo socialnih blagajn. Le tako bomo lahko sprejeli odločitev, ki bo vzdržna na dolgi rok. Na podlagi vsega prikazanega v obeh mojih komentarjih, je uvedba socialne/razvojne kapice pravzaprav nujna tudi zaradi ohranjanja sistema pravične solidarnosti do tistih, ki v državno blagajno prispevajo največ.

Božena Macarol

S klikom na "Sprejmi" se strinjate s shranjevanjem piškotkov na vaši napravi za izboljšanje navigacije po spletnem mestu, analizo uporabe spletnega mesta in pomoč pri naših trženjskih prizadevanjih.