Ali je kdo utajil davek?
Poslanci državnega zbora, ne samo sedanji, temveč tudi nekdanji, so sprejeli kar nekaj davčnih zakonov, ki so bili za davčne zavezance neugodni. Nekateri so povečevali obdavčitev tudi do 70 odstotkov, drugi so ukinjali davčne olajšave, tretji so veljali za nazaj in podobno. Zaradi teh zadev so bili davčni zavezanci velikokrat na slabšem, toda državni prisili se niso mogli upreti.
Znani so tudi primeri, ko nekatere zadeve niso bile urejene z zakonom, oziroma v zakonu niso bile navedene kot oproščene plačila dohodnine in so to postale pozneje. V takšnih primerih je bilo stališče davčnega organa, da je neka zadeva oproščena plačila dohodnine šele od takrat, ko je tako urejeno v zakonu. To pomeni, da pred tem ta zadeva ni bila oproščena plačila dohodnine, kar pomeni, da je bila obdavčena. Davčni organ je potem ta znesek obrutil in obračunal dohodnino in socialne prispevke.
Zaradi tega bo zelo zanimivo spremljati, kaj se bo dogajalo v primeru mesečnega pavšala, katerega že vrsto let prejemajo poslanci in je namenjen pokrivanju stroškov funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance. Do sedaj poslancem od tega zneska niso obračunavali niti dohodnine, niti socialnih prispevkov. To pomeni, da so ta mesečni znesek, gre za 800,00 evrov, prejeli kot neobdavčen neto prejemek.
Če bi se kaj podobnega zgodilo v kakšnem podjetju in bi direktor tega podjetja mesečno prejel 800,00 evrov za pokrivanje stroškov njegove funkcije, seveda brez plačila dohodnine in socialnih prispevkov, bi mu davčni organ naložil plačilo dohodnine in socialnih prispevkov, pa še kaznovan bi bil.
Ker pa so poslanci tisti, ki imajo v svojih rokah možnost odločanja o tem, kaj bo obdavčeno in kaj ne, so na isti seji, ko so zvišali obdavčitev pravnih oseb s 17 odstotkov na 19 odstotkov sprejeli še eno na videz nepomembno zadevo, ki je bila lepo zakrita. Poslanci so sprejeli 7. člen Dopolnjenega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2R), ki glasi:
V prvem odstavku 44. člena se v 3. točki črta beseda »ter« in se za besedilom »ki jo določi vlada« doda vejica in besedilo »ter mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance«.
Tako bo prečiščeni tekst te 3. točke 44. člena Zakona o dohodnini glasil:
»44. člen
(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:
1. ……..
2. ……
3. povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno življenje do višine, ki jo določi vlada ter mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance;«
4. ……..:
Za lažjo predstavo o kakšnih zneskih se pogovarjamo, sem pripravil naslednji izračun:
90 poslancev x 800,00 EUR x 12 mesecev x 10 let = 8.640.000,00 EUR neto.
Glede na to, da davčni organ v tovrstnih primerih, pri davčnih zavezancih, tovrstni neto dodatek šteje za drugi dohodek iz delovnega razmerja, bi davčni organ davčnemu zavezancu obračunal mesečno približno 560,00 evrov dodatne dohodnine in socialnih prispevkov. Izračun za deset let bi znašal:
90 poslancev x 560,00 EUR x 12 mesecev x 10 let = 6.048.000,00 EUR.
To je ocenjeni znesek neplačane dohodnine in socialnih prispevkov v desetih letih.
Menim, da je vsak nadaljnji komentar nepotreben.