Pred dvema tednoma je predsednik države razpustil državni zbor in razpisal volitve, kar pomeni, da se začne sezona lova na kadre, željne slave, in sezona podajanja nikoli izpolnjenih obljub. Zato vam predlagam, da si skrbno zapisujete, kaj vse vam bodo nekdanji, sedanji in prihodnji politiki obljubljali. To je začetek boja brez rokavic, ki bo letos še bolj krvav, saj digitalno obdobje omogoča uporabo vseh možnih sredstev. Včasih smo imeli le časopis, radio in televizijo. Kar je bilo objavljeno v teh medijih, če tudi ni bilo res, je veljalo za resnico. Danes imamo veliko drugih možnosti, kot so Facebook, Twitter, Instagram, spletne strani, blogi in podobno. To pomeni, da mediji izgubljajo svoj pomen, saj so z objavljanjem neresnic pokopali sami sebe in ljudje jim več ne verjamejo.
Tako je še danes zaslediti na družabnih omrežjih nerealno obljubo predsednika DeSUS, da bodo upokojenci imeli najmanj tisoč evrov pokojnine. To je obljuba za naivne in obljuba, ki vsem tistim, ki plačujemo visoke prispevke od visokih plač, pove, da smo nori. Zakaj bi si izplačevali visoke plače in plačevali visoke prispevke, če nam obljubljajo, da bomo na koncu imeli enako pokojnino kot tisti, ki si danes izplačujejo minimalne plače in plačujejo minimalne prispevke.
Ko sem že pri plačevanju visokih prispevkov, ne morem mimo še enega presenečenja. Pred kratkim sem izvedel, da se izplača ne izplačevati plač in ne plačevati socialnih prispevkov, kajti če si nekaj mesecev ne izplačaš plač, če ne oddajaš obračunov plač na davčno upravo in ne plačaš prispevkov, ti na Fursu povedo, da je dovolj, da le podpišeš neko izjavo, da si nisi izplačal plač in boš pač imel nižjo pokojnino ali pa se boš pozneje upokojil. Neverjetno. Če pa ne izdaš računa za eno kavico ali za šop peteršilja, pa sledi kazen več tisoč evrov. Zakaj dvojna merila? Mogoče zato, ker politika (poslanci) tako deluje in ker sprejema takšno zakonodajo? Sebe oprosti plačila dohodnine, drugim uvede visoke kazni. To pomeni, da znajo poskrbeti za sebe.
Lani smo slišali, da je predsednik vlade, ki je istočasno predsednik SMC, košarkarški reprezentanci obljubil nagrado, potem pa ni našel načina, da jim to nagrado izplačajo. Res umetnost, da pri tolikih milijardah državnega proračuna ne uspeš najti obljubljenega zneska. Škoda, da me ni vprašal. Predlagal bi mu, da ji nakažejo iz postavke 140502 – Učinkovito trženje in promocija Slovenije. V kolikor pa bi predsednik vlade zagovarjal ukinitev monopola Športne loterije, bi to nagrado lahko brez večjih težav izplačal iz povečanih prilivov iz naslova novih koncesij. Toda predsednik vlade je menda raje poslancem SMC zagrozil, da jih bo doletela kazen, če bodo glasovali za ukinitev monopola Športne loterije. To pomeni, da so poslanci SMC največji krivci, da ta monopol ni ukinjen in da šport ne bo dobil več finančnih sredstev. Zato upam, da športniki in tisti športni funkcionarji, ki niso prisesani na monopolista, na prihajajočih volitvah ne bodo glasovali za kandidate SMC.
April je mesec, ko se narava začne prebujati, trava vse bolj zeleni in čaka prvo košnjo, drevesa cvetijo, rekreacija nam zapolnjuje naš vsakdan, imamo občutek, da smo vse mlajši, toda koledar trdi nasprotno. Veselimo se vsakega jutra, ki ga ugledamo, in težave, ki jih morebiti imamo v službi, so v poznih letih videti drugačne kot pred leti, ko smo bili mladi in zagnani in smo verjeli, da zmaga poštenost in pravica. Žal je resnica daleč od tega in to dojamemo šele po mnogih letih. To nam dokazuje tudi politika.