OECD je v svoji študiji o preoblikovanju obdavčitev dela zapisal, da Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, s katero bo dosegla davčno prestrukturiranje in preusmerila obremenitev s prispevkov za socialno varnost zaposlenih na dohodnino ter v manj distorzijske davke, kot so DDV in davki na nepremičnine. To naj bi predstavljalo sveženj davčnih reform, katerega namen je Slovenijo pripraviti na staranje prebivalstva. Najpomembnejša ugotovitev te študije je, da mora biti proračunsko nevtralna. To pomeni, za koliko zmanjšaš davčne obveznosti (davke) na eni strani, za toliko jih moraš zvišati na drugi strani. Z eno besedo davčno prekladanje. V tem ne vidim nič razvojnega, nič stimulativnega, nič kar bi privabilo tuje investitorje ali nove davčne zavezance.
1. Ena od ugotovitev OECD je, da se prebivalstvo v Sloveniji hitro stara, saj naj bi do leta 2050 več kot 30 % prebivalstva starejše od 65 let, kar bo eden od največjih deležev v državah OECD. Ta njihova ugotovitev mi je nekoliko nenavadna, saj ne vem ali so želeli povedati, da v Sloveniji živimo najbolj zdravo, da imamo najboljše zdravstvo, saj tega drugače ne morem razumeti. Zakaj bi se drugače prebivalstvo staralo le v Sloveniji, ne pa tudi v drugih državah OECD? Strinjal bi se z njihovo ugotovitvijo, če bi bila Slovenija otok starosti, toda prebivalstvo se stara po celem svetu, ne le v Sloveniji in večina jih bo imela identične težave. Zato ta del njihove študije jemljem z rezervo. V tem delu predlagajo zvišanje zakonske upokojitvene starosti iz 65 let na 67 let.
2. Nadalje ugotavljajo, da v Sloveniji delavci prehitro zapustijo trg dela in da je nizka stopnja udeležbe starejših na trgu dela. Zakaj je tako pri nas, vemo mi sami, le tega ne upamo povedati na glas. Žal socialni transferji omogočajo iznajdljivim razne kombinacije. Omejil se bom le na znano željo mnogih, ki bi še lahko delali. Le-ta glasi: Dve leti pred upokojitvijo grem na zavod za zaposlovanjem, nato pa se upokojim. Super. Na ta način tisti, ki delamo, financiramo nekatere bodoče upokojence že dve leti prej. To je večja težava.
3. OECD predlaga uvedbo socialne kapice oziroma zgornje meje za prispevke za socialno varnost pri 350 % povprečne plače, kar ob povprečni slovenski plači 1.670,69 evrov pomeni pri 5.847,41 evra. Moj predlog, katerega sem objavil v letnem poročilu Fiskalnega sveta 2011 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG3602, točka 4.8) pa je bil in je še zmeraj, da bi socialno kapico imeli pri meji 6.000,00 evrov. Res pa je, da se bolj strokovno sliši 350 % povprečne plače. To pomeni, da moraš najprej na spletu poiskati višini povprečne plače v Sloveniji in nato izračunati koliko znaša socialna kapica. Ker pa se povprečna plača vsak mesec spreminja, moraš biti pri izračunu vsak mesec pozoren na višino socialne kapice. To lahko predlagajo le državni uradniki, ki vsak mesec ne opravljajo izračune plač in ki vsak mesec niso dobra vaba za finančne inšpektorje, ki jih bodo lovili na napačni socialni kapici. Zakaj bi torej imeli enostavno socialno kapico na 6.000,00 evrov, ko bi vsak vedel koliko znaša, če je lahko komplicirano in se menja vsak mesec, da lažje izrekaš mandatne kazni zaradi napak.
4. OECD trdi, da je dobro zasnovan dohodninski sistem temelj davčnega sistema, ki daje prednost vključujoči gospodarski rasti. Tako navaja, da se v državah OECD z dohodnino v povprečju pobere 25 % skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa le 14 %. Nasprotno se s prispevki za socialno varnost v državah OECD v povprečju pobere 26 % skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa skoraj 40 %.
Po mnenju OECD kombinacija visokih prispevkov za socialno varnost ter progresivne dohodninske stopnje povzročajo zelo visoko in izkrivljajočo davčno obremenitev dohodkov iz dela. Menijo, da je v Sloveniji preozka osnova za dohodnino in jo je potrebno razširiti, zato bi večja vloga dohodnine omogočila znižanje prispevkov za socialno varnost za pet odstotnih točk.
Kot prvo predlagajo ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, to je 50 %, ki po njihovem mnenju nima velikega vpliva na prihodke iz naslova dohodnine. Ti poskusi so v Sloveniji že obstajali, toda veliki nasprotniki so bili sindikati in nekateri politiki. Zanimivo bo sedaj spremljati, kakšne bodo reakcije le-teh, ko to predlaga OECD.
Nadlje predlagajo zvišanje dohodninskih stopenj v drugem, tretjem in četrtem dohodninskem razredu, ki bi potem prispevale k financiranju prispevkov za socialno varnost zaposlenih. Najnižjo, 16 % stopnjo, bi pustili pri miru, najvišja stopnja pa naj bi bila 45 %.
Žal pa ob tem pri socialnih prispevkih ne navedejo še pravice, ki izvirajo iz treh socialnih prispevkov. Ali v državah OECD imajo enake pravice, socialne, zdravstvene ali pokojninske kot v Sloveniji, ali ne. Ali je mogoče naš sistem socialnih pravic napačen in se denar nekje izgublja? Vprašanje je, če se bo zmanjšal prispevek za zdravstveno zavarovanje, ali bo to pomenilo tudi zmanjšanje določenih pravic do brezplačnega zdravljenja? Ali se bodo pri zmanjšanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje zmanjšale pokojnine? To so vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti sočasno s predlogi za zmanjšanje prispevkov.
5. Mnenje OECD je, da ima Slovenija velikodušne dohodninske davčne olajšave, s katerimi se znižuje davčna obremenitev zlasti za družine z otroki, saj imajo prav te koristi od davčnih olajšav in otroških dodatkov. Zato menijo, da je zaradi oprostitev in posebnih davčnih določb osnova za dohodnino ozka. Po njihovem davčne olajšave omogočajo večje zniževanje davkov osebam z višjimi dohodki. Razširitev davčne osnove bi se po njihovem lahko dosegla tudi z odpravo davčne oprostitve za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom ter z obdavčitvijo dohodkov iz naslova uspešnosti in letnih dodatkov kot rednega dohodka iz naslova dohodnine. Menim, da bodo ti njihovi predlogi najverjetneje naleteli na nasprotovanje sindikatov in velikega števila davčnih zavezancev, ki bodo želeli ohraniti iste neto prejemke. Zato se zastavlja vprašanje ali bodo delodajalci pripravljeni v celoti prevzeti na sebe breme obdavčitev teh, sedaj dohodnine oproščenih dohodkov. To bi pomenilo višje bruto dohodke in s tem višjo maso za plače.
6. Glede pavšalne obdavčitve, ki velja v Sloveniji, to so tako imenovani normiranci, pa menijo, da le-ta podjetnike spodbuja k prikrivanju prihodka in podjetja odvrača od rasti. Po njihovem je pavšalna ureditev zelo velikodušna, saj omogoča odbitek normiranih stroškov v višini 80 % prihodkov, kar je precej višje od dejanskih stroškov, kar vemo že sami. Predlagajo, da se pavšalna ureditev preoblikuje ali odpravi.
Z njihovimi predlogi se v nekem delu strinjam, saj menim, da je bil dvig meje za pavšalno obdavčitev na 100.000,00 evrov nepotreben in predvsem posledica zbiranja političnih točk. Ves čas sem bil zagovornik uvedbe pavšalne obdavčitev, toda za manjše prihodke. Tako sem že v letnem poročilu Fiskalnega sveta 2011 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG3602, točka 4.5, šesta alineja) predlagal uvedbo pavšalne obdavčitve za prihodke do 50.000,00 evrov, nekaj časa pozneje pa na ministrstvu za finance še dvig meje za vstop v sistem DDV iz takratnih 25.000,00 evrov na 50.000,00 evrov. Kar je bilo na strani ministrstva za finance sprejeto s težavo, toda na koncu nam je EU ta dvig dovolila. Zato predlagam, da se razmisli o znižanju najvišje meje prihodkov za normirance na 50.000,00 evrov in znižanje normiranih odhodkov iz 80 % na 60 % ali na 70 %. Istočasno pa naj se odpravi seštevanje prihodkov povezanih oseb, saj je to večja težava kot nižji normirani odhodki.
7. OECD predlaga zvišanje obdavčitve kapitala.
8. Prav tako predlagajo spremembe pri obdavčitvi z DDV. Tako med drugim zapišejo, da je vrsta blaga in storitev obdavčena po nižji davčni stopnji, od česar imajo največ koristi premožnejša gospodinjstva. To naj bi veljalo za kulturne dejavnosti, hotele, restavracije in zračni prevoz. Zato predlagajo odpravo nižje davčne stopnje DDV za hotelske namestitve in hrano v restavracijah. Glede zračnega prevoza, pa jim je potrebno povedati, da v Sloveniji nimamo notranjih letalskih linij.
9. Pri obdavčitvi nepremičnin ravno tako predlagajo višjo obdavčitev, saj naj bi ta bila v Sloveniji nizka. Tako navedejo, da če bi v Sloveniji pobirali prihodke od davka na nepremičnine v višini, kot ga v povprečju pobirajo druge države OECD, bi zbrali dodatnih 280 milijonov evrov. Če bi pa šli na raven držav OECD z najboljšimi rezultati pri pobiranju davka na nepremičnine, pa bi pobrali dodatnih 670 milijonov evrov, kar bi po njihovem ustrezalo zmanjšanju prispevkov za socialno varnost zaposlenih za 6,8 odstotne točke. Pri njihovih izračunih imam občutek, da jih predstavniki ministrstva za finance najverjetneje niso seznanili z lastniško strukturo nepremičnin v Sloveniji, ki prav gotovo odstopa od lastniške strukture nepremičnin v državah OECD. Takšen dvig obdavčitve nepremičnin bi v Sloveniji naletel na odpor. Pri nas mora biti, predvsem v prvi fazi, davek na nepremičnine identičen sedanjemu znesku NUSZ in davka na premoženje. Vsaka druga kombinacija bo povzročila velika nasprotovanja.
Z eno besedo, OECD nam predlaga:
- zmanjšanje prispevkov za socialno varnost, vključno s socialno kapico, kar bo pomenilo zmanjšanje davčnih prihodkov,
- popravke pri dohodnini, kar bo pomenilo višje davčne prihodke,
- zvišanje stopnje DDV za nekatere storitve in blago, ki so sedaj obdavčeni po nižji davčni stopnji, kar pomeni višje davčne prihodke.
- višjo obdavčitev kapitala, kar bo pomenilo višje davčne prihodke,
- višjo obdavčitev nepremičnin, kar bi ravno tako pomenilo višje davčne prihodke.
OECD predlaga veliko sprememb, po izvedbi katerih bo davčni izplen na koncu isti, kot je sedaj. Šlo bi samo za prerazporejanje, oziroma davčno prekladanje. Vprašanje je, kaj s tem dobimo. Če se zaradi zmanjšanja socialnih prispevkov ne bodo zmanjšale socialne pravice, bo potrebno denar za le-te zagotoviti iz proračuna. Namesto, da socialni prispevki sami financirajo področja, za katera se pobirajo, po to storil proračun s prerazporejanjem sredstev. S tem nismo dosegli ničesar. Če pa se bodo zaradi zmanjšanja socialnih prispevkov, zmanjšale socialne pravice, bodo nastopile druge vrste težav. Ali se bo ljudstvo s tem strinjalo?
Zaključek
V študij OECD pogrešam še navedbo oseb, ki so pri tej študij sodelovale, njihove do sedanje izkušnje (v katerih državah so že opravili podobne študije), njihov starostno strukturo in seveda kakšne učinke so v praksi imeli njihovi predlogi v drugih državah, kjer so že sodelovali. Pri tej študij imam predvsem občutek, da je bila narejena zaradi tega, da bo politika imela v rokah orodje, ko bo želela izvesti določene spremembe. Sklicevali se bodo na študijo OECD.