Ne bom se spuščal v komentarje novinarjev glede predlogov davčne reforme oziroma študije OECD o primernih davkih v Sloveniji, glede na trenutno situacijo. OECD je prav gotovo primerna ustanova za katero se bo lahko skrila slovenska politika, ko bo pričela z izvajanje davčne reforme. Zakaj? Zato, ker sama nima tega znanja, predvsem pa hrabrosti, saj se boji, da bo ob hujših posegih v obdavčitev, izgubila glasove volivcev.
OECD je v svoji študije o preoblikovanju obdavčitev dela zapisala, da Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, s katero bo dosegla davčno prestrukturiranje in preusmerila obremenitev s prispevkov za socialno varnost zaposlenih na dohodnino ter v manj distorzijske davke, kot so DDV in davki na nepremičnine. To naj bi predstavljalo sveženj davčnih reform, katerega namen je Slovenijo pripraviti na staranje prebivalstva. Najpomembnejša ugotovitev te študije pa je, da mora biti proračunsko nevtralna. To pomeni, za koliko zmanjšaš davčne obveznosti (davke) na eni strani, za toliko jih moraš zvišati davčne obveznosti (davke) na drugi strani. Z eno besedo davčno filozofiranje in prekladanje. V tem ne vidim nič razvojnega, nič stimulativnega, nič kar bi privabilo tuje investitorje ali nove davčne zavezance. Zgolj trenutno mašenje, trenutnih potreb.
1. Ena od ugotovitev OECD je, da se prebivalstvo v Sloveniji hitro stara, saj naj bi do leta 2050 več kot 30 % prebivalstva starejše od 65 let, kar bo eden od največjih deležev v državah OECD. Ta njihova ugotovitev mi je nekoliko nenavadna. Ali so želeli povedati, da v Sloveniji živimo najbolj zdravo, da imamo najboljše zdravstvo, saj tega drugače ne morem razumeti. Zakaj bi se drugače prebivalstvo staralo le v Sloveniji, ne pa tudi v drugih državah OECD. Mogoče pa so želeli s tem izpostaviti pomembnost svoje študije, da bi potem ljudstvo reklo, ja mi se pa res staramo. Mislim, da to vemo že brez OECD študije. Strinjal bi se z njihovo ugotovitvijo, če bi Slovenija bila otok starosti, toda prebivalstvo se stara po celem svetu, ne le v Sloveniji in večina jih bo imela identične težave. Zato ta del njihove študije jemljem z rezervo.
2. Nadalje ugotavljajo, da v Sloveniji delavci prehitro zapustijo trg dela in da je nizka stopnja udeležbe starejših na trgu dela. Zakaj je tako pri nas, vemo mi sami, le tega ne upamo povedati na glas. Žal socialni transferji omogočajo iznajdljivim razne kombinacije. Omejil se bom le na znano željo mnogih, ki bi še lahko delali. Le-ta glasi: Dve leti pred upokojitvijo grem na zavod za zaposlovanjem, nato pa se upokojim. Super. Na ta način tisti, ki delamo, financiramo nekatere bodoče upokojence že dve leti prej. To je večja težava.
3. OECD predlaga uvedbo socialne kapice oziroma zgornje meje za prispevke za socialno varnost pri 350 % povprečne plače, kar ob povprečni slovenski plači 1.670,69 EUR pomeni pri 5.847,41 EUR. Moj predlog, katerega sem objavil v letnem poročilu Fiskalnega sveta 2011 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG3602, točka 4.8) pa je bil in je še zmeraj, da bi socialno kapico imeli pri meji 6.000,00 EUR. Res pa je, da se bolj strokovno sliši 350 % povprečne plače, kar pomeni, da moraš najprej na spletu poiskati višini povprečne plače v Sloveniji in nato izračunati koliko znaša socialna kapica. Ker pa se povprečna plača vsak mesec spreminja, moraš vsak mesec biti pozoren na višino socialne kapice. To lahko predlagajo le državni uradniki, ki vsak mesec ne opravljajo izračune plač in ki vsak mesec niso dobra vaba za davčne inšpektorje, ki jih bodo lovili na napačni socialni kapici. Zakaj bi torej imeli enostavno socialno kapico na 6.000,00 evrov, ko bi vsak vedel koliko znaša, če je lahko komplicirano, se menja vsak mesec, da lažje izrekaš mandatne kazni zaradi napak.
Več komentarjev o Študiji OECD bom objavil v ponedeljek 18.06.2018, saj potrebujem več časa.