Po padcu retroaktivne določbe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, smo v zadnjem mesecu lahko prebrali ali slišali kar nekaj zgražanja nekaterih, kako so se barabe spet izvlekle, saj jim ne morejo odvzeti premoženje, katero so pridobili na nezakoniti način oziroma s sredstvi, ki so pridobljena na nezakonit način. Toda, kje je določeno, kaj je nezakonito in kdo je tisti, ki določa, kaj je nezakonito? Vsak bo odgovoril, da je to določeno v zakonu. Res je, strinjam se s stališčem, da je zakon tisti, ki določa, kaj pomeni nezakonito pridobljeno premoženje, kako se to pridobi in na kakšen način se odvzame. Toda zakon mora biti sprejet, določbe morajo biti jasne in veljati morajo v naprej. To pomeni od takrat, ko je zakon objavljen v uradnem listu.
Vsem bi bilo jasno, če bi jih vprašal ali jih lahko danes policist kaznuje zaradi prehitre vožnje, ker so na primer vozili 70 km na uro, na delu ceste, kjer danes velja omejitev hitrost 80 km na uro, včeraj pa je na istem delu ceste veljala omejitev hitrosti 60 km na uro. Mislim, da nihče ne bi imel težav in bi odgovoril, da jih ne sme kaznovati, saj je danes na tem delu ceste omejitev hitrosti 80 km na uro.
Podobno je z odvzemom premoženja nezakonitega izvora. Če do dneva objave zakona, ki določa kaj je premoženje nezakonitega izvora in kako se odvzame, to ni bilo določeno, potem se premoženje pridobljeno pred začetkom veljave zakona ne more odvzeti. Toda pri nas se na valovih pravičnosti in poštenja, ki sta velikokrat vprašljivi, lahko počne, kar se želi. Dejstvo je, da je država v nekaterih primerih poskušala odvzeti ali je odvzela premoženje, ko tega ne bi smela, saj je zakon uporabljala za nazaj. Kaj pomeni veljava zakona za nazaj vedo povprečni študenti prava že v prvem letniku pravne fakultete, pri nas pa nekateri vrhunski pravniki tega ne želijo razumeti. Do sedaj smo imeli kar nekaj zakonov, ki so veljali za nazaj in vsakokrat je ustavno sodišče odločilo, da zakon ne sme veljati za nazaj. Posledice retroaktivne uporabe zakona smo krili iz državnega proračuna, namesto da bi jih pokrili iz svojega žepa tisti, ki so predlagali veljavo zakona za nazaj in ki so sprejeli zakon z veljavo za nazaj. Zmeraj se točno ve, kdo je predlagal sprejem zakona, kdo je zagovarjal retroaktivno veljavo in kdo je zakon uporabljal za nazaj. Kot prvi naj odgovarja ta. Nato naj odgovarja njegov nadrejeni, ki se je strinjal s tem predlogom, pa minister, ki je poslal takšen zakon na vlado, pa vlada, ki je takšen zakon poslal v državni zbor, pa državni zbor oziroma poslanci, ki so sprejemi neustavni zakon. Vsi ti naj vso škodo oškodovanim plačajo iz svojega žepa. Najlažje je izkazovati moč državnega uradnika ali politika, ko veš, da ne boš nikoli odgovarjal.
Zamislite si, da vam odvzamejo hišo za dejanja, ki v času, ko ste pridobili to hišo, niso bila nezakonita. Izselijo vas, vašo družino, vaše otroke in nekoč srečna družina postane živčna razvalina. Stresi, bolezni, razpad vsega, kar ste gradili leta in leta. Po sedmih letih pa se ugotovi, da so vam hišo odvzeli nezakonito. Toda hiše ni več, ker so jo na dražbi prodali tretji osebi. Odškodnine pa ne boste dobili takoj, saj morate tožiti ta isto državo, kar traja naslednji sedem, deset ali petnajst let. Če prej ne umrete, dočakate odškodnino v vrednosti kopalnice.
Zato se že vsa leta zavzemam za osebno in takojšnjo odgovornost državnih uradnikov za napake, ki jih storijo. Tako kot so oni vam odvzeli premoženje, je potrebno tudi tem državnim uradnikom odvzeti njihovo premoženje, če se ugotovi, da so postopali nezakonito. Pod pojmom, če se ugotovi ne mislim trenutek, ko to ugotovi sodišče v postopku določanja vaše odškodnine, temveč ko ustavno sodišče ugotovi, da je šlo za neustavni zakona ali za neustavno in nezakonito uporabo zakona.
Ja, lepo je drugim uničevati življenja. Toda ne pozabite. V življenju se slej ali prej vse vrne. Ozrite se okrog sebe in opravite analize tovrstnih primerov.