Delodajalski ali poslanski pohlep? (100)

Te dni smo bili seznanjeni z novico, da bo koalicija zvišala minimalno plačo v Republiki Sloveniji. Ne bom zahajal v upravičenost tega ukrepa, saj mu ne nasprotujem. Ne strinjam pa se s komentarji oziroma obrazložitvami razloga zvišanja minimalne plače, ki jih javnosti sporočata predstavnika Levice, ki sta istočasno poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Plače za njuno nastopaštvo jima zagotavljamo mi podjetnikit.i. davkoplačevalci. Tako sta izjavila:

Luka Mesec (Levica), poslanec

»Na novinarsko vprašanje o neusklajenosti zakona s predstavniki delodajalcev je Mesec odgovoril, da gre za poslanski zakon, ki ima legitimnost volivcev: “52 izvoljenih poslank in poslancev na neposrednih volitvah je prepoznalo dvig minimalne plače kot del svoje platforme in legitimnost, ki je za tem zakonom, je legitimnost večine poslancev in poslank državnega zbora, koalicije in opozicijske stranke Levica. Nimamo pa težave s tem, da se zakon obravnava na ekonomsko-socialnem svetu.”

Kot je pojasnil, je njihov predlog v korist zaposlenih: “To, kar opozarjajo delodajalci, vidimo kot prednost tega zakona. Doslej smo imeli opravka z anomalijo, da je bila bruto plača višja od neto plače, ki jo je v primeru minimalne plače prejel delavec. Naše povečanje je zato v smeri neto dviga, kar je dobro. Kljub temu da delodajalci ne bodo bolj obremenjeni, bodo delavci dobili več.
https://siol.net/posel-danes/novice/mesec-70-tisoc-zaposlenih-lahko-pricakuje-dvig-minimalne-place-482320

Komentar Ivan Simič: Kljub vsem izkušnjam in poznavanju načina obračuna plač mi ni jasno kako lahko pride do dviga neto plače, a da ne pride do zvišanja obremenitve delodajalca to je zneska bruto/bruto plače.

Miha Kordiš (Levica), poslanec

»je bil do stališča, da bi spremembe čezmerno obremenile delodajalce, zelo kritičen. Prepričan je namreč, da bi bili prikrajšani le za zelo majhen delež dobička, zato bi po njegovem mnenju trpel le pohlep.«

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/dvig-minimalne-place-zeli-levica-doseci-tudi-s-pritiskom-javnosti/440235

Komentar Ivan Simič: Ta izjava spet kliče k nacionalizaciji. Škoda, da poslanec ob tej izjavi ni podal še definicije pojma POHLEP. Ali gre za pohlep takrat, ko delaš v svojem podjetju in delavcem daš toliko plače, kot jim lahko? Velikokrat tudi zaradi tega, ker država na javnih razpisih izbira najcenejše ponudnike. Ali pa definicija pojma POHLEP pomeni, da si poslanec državnega zbora in prejemaš dohodnine oproščen dodatek, kar si si sam določil, drugi pa od identičnih dohodkov morajo plačevati dohodnino in socialne prispevke?

Ali gre za pohlep delodajalcev ali poslancev, si preberite moja dve leti stara bloga:

  1. Ali je kdo utajil davek?, ki je bil objavljen 28.09.2016 in

2. Neustavna davčna obremenitev, ki je bil objavljen 04.10.2016

2016.09.28 – Ali je kdo utajil davek?

Poslanci državnega zbora, ne samo sedanji, temveč tudi nekdanji, so sprejeli kar nekaj davčnih zakonov, ki so bili za davčne zavezance neugodni. Nekateri so povečevali obdavčitev tudi do 70 odstotkov, drugi so ukinjali davčne olajšave, tretji so veljali za nazaj in podobno. Zaradi teh zadev so bili davčni zavezanci velikokrat na slabšem, toda državni prisili se niso mogli upreti.

Znani so tudi primeri, ko nekatere zadeve niso bile urejene z zakonom, oziroma v zakonu niso bile navedene kot oproščene plačila dohodnine in so to postale pozneje. V takšnih primerih je bilo stališče davčnega organa, da je neka zadeva oproščena plačila dohodnine šele od takrat, ko je tako urejeno v zakonu. To pomeni, da pred tem ta zadeva ni bila oproščena plačila dohodnine, kar pomeni, da je bila obdavčena. Davčni organ je potem ta znesek obrutil in obračunal dohodnino in socialne prispevke.

Zaradi tega bo zelo zanimivo spremljati, kaj se bo dogajalo v primeru mesečnega pavšala, katerega že vrsto let prejemajo poslanci in je namenjen pokrivanju stroškov funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance. Do sedaj poslancem od tega zneska niso obračunavali niti dohodnine, niti socialnih prispevkov. To pomeni, da so ta mesečni znesek, gre za 800,00 evrov, prejeli kot neobdavčen neto prejemek.

Če bi se kaj podobnega zgodilo v kakšnem podjetju in bi direktor tega podjetja mesečno prejel 800,00 evrov za pokrivanje stroškov njegove funkcije, seveda brez plačila dohodnine in socialnih prispevkov, bi mu davčni organ naložil plačilo dohodnine in socialnih prispevkov, pa še kaznovan bi bil.

Ker pa so poslanci tisti, ki imajo v svojih rokah možnost odločanja o tem, kaj bo obdavčeno in kaj ne, so na isti seji, ko so zvišali obdavčitev pravnih oseb s 17 odstotkov na 19 odstotkov sprejeli še eno na videz nepomembno zadevo, ki je bila lepo zakrita. Poslanci so sprejeli 7. člen Dopolnjenega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2R), ki glasi:

V prvem odstavku 44. člena se v 3. točki črta beseda »ter« in se za besedilom »ki jo določi vlada« doda vejica in besedilo »ter mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance«.

Tako bo prečiščeni tekst te 3. točke 44. člena Zakona o dohodnini glasil:

»44. člen

(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne vštevav davčno osnovo)

(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:

1.……..

2.……

3.povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno življenje do višine, ki jo določi vlada ter mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance;«

4.……..:

Za lažjo predstavo o kakšnih zneskih se pogovarjamo, sem pripravil naslednji izračun:

90 poslancev x 800,00 EUR x 12 mesecev x 10 let = 8.640.000,00 EUR neto.

Glede na to, da davčni organ v tovrstnih primerih, pri davčnih zavezancih, tovrstni neto dodatek šteje za drugi dohodek iz delovnega razmerja, bi davčni organ davčnemu zavezancu obračunal mesečno približno 560,00 evrov dodatne dohodnine in socialnih prispevkov. Izračun za deset let bi znašal:

90 poslancev x 560,00 EUR x 12 mesecev x 10 let = 6.048.000,00 EUR.

To je ocenjeni znesek neplačane dohodnine in socialnih prispevkov v desetih letih.

Menim, da je vsak nadaljnji komentar nepotreben.

Mag. Ivan Simič

————————————————————————————————————————————–

2016.10.04 – Neustavna davčna oprostitev

Prejšnji teden smo izvedeli, da so poslanci poleg plače, ki naj bi znašala med 3.600,00 in 5.500,00 evrov bruto oziroma med 2.000,00 in 2.900,00 evrov neto, več let prejemali še med 500 in 800 evrov neobdavčenega pavšala. Državni zbor, kot njihov delodajalec in vrhovni zakonodajalec naj ne bi od tega pavšala obračunaval dohodnine in socialnih prispevkov. Ta isti državni zbor pa je pred leti sprejel spremembo zakona, po kateri se javno objavljajo davčni dolžniki ali pa tisti, ki ne oddajajo davčnih obračunov. Zastavlja se mi vprašanje, zakaj državni zbor ni na tem seznamu, saj če ni predlagal davčnih obračunov, bi moral biti na seznamu. Ostali davkoplačevalci se v tovrstnih primerih znajdejo na odprtem seznamu in mediji poročajo o njih. Če bi normalni davčni zavezanci prejemali tovrstni pavšala, tudi če bi šlo za 100,00 evrov, bi morali plačati davke in prispevke, pa še kaznovani bi lahko bili. Zakaj dvoličnost?

Vsi tisti, ki ste pričakovali, da bodo mediji reagirali na to novico, ste se ušteli. Mediji, razen Financ, na takšne novice ne reagirajo. Tudi državljani niso reagirali. Očitno je bolj pomembna spontana kletvica poslanke, s katero se ukvarja skoraj vsa Slovenija, ali novica ali je neki poslanec imel napačno diplomo, ali ni opravil kakšnega izpita. O njih bodo poročali dneve in dneve.Neplačevanje davkov, če jih ne plačujejo poslanci, pa za njih ni velik greh. In ker mediji odločajo, katere novice bodo posredovali gledalcem oziroma poslušalcem, smo deležni prirejenih informacij.

Za te medije je večji greh, če nekateri Slovenci ustanovijo off shore podjetje, čeprav preko njih niso nikoli poslovali, kot pa če nek slovenski medij pošlje milijone evrov proti svojemu lastniku, ki je ravno tako off shore podjetje. In, ko sem nekatere medije vprašal zakaj je tako, sem dobil odgovor: »Mediji imam podpisan medsebojni dogovor o nenapadanju.« Šok! Ali tako delujejo slovenski mediji? Poročajo le o tistih, katere si izberejo.

Glede na to, da je s spremembo zakona o dohodnini 90 oseb dobilo privilegij, to je 800,00 evrov neobdavčenega dodatka, kar je več kot znaša neto plača policistov, vojakov, pomočnic vzgojiteljic in tisoče zaposlenih, menim da gre za neustavno določbo. Ne more le peščici ljudi dobiti davčno oprostitev v znesku 800,00 evrov, preostali pa morajo plačevati davek.

Medijem je očitno lažje napadati poslanca posameznika, kot pa vse poslance, saj je posameznik ne more braniti, pa še ostali mu pod pretvezo navidezne morale, obrnejo hrbet.

Tako imam občutek, da so novice, katere nam posredujejo mediji, le njihova igra z naivneži. Ker nam pač ne morejo vgraditi programiranega čipa, nam prodajajo prirejene novice. Mediji odločajo o tem, katera novica je pomembna, kdo je uspešen in kdo neuspešen, moralne zavore pri njihovem poročanju hitro padejo in ko nekdo zaradi nasilnega ali prirejenega medijskega poročanja ali linča, izgubi življenje, utihnejo in najdejo novo tarčo. Očitno je medijem pomembno le, da so oni pomembni.

Nekateri bi to zadevo komentirali, češ da je to igra stricev iz ozadja. Sam se ne bom ukvarjal s tem, ker ne vem ali ti strici res obstajajo. Toda dejstvo je, da se mediji, razen Financ, niso obregnili v večmilijonsko neplačilo dohodnine in socialnih prispevkov s strani državnega zbora (države) in poslancev.

Zaradi vsega tega smo tam, kjer moramo biti. Tako je Svetovni gospodarski forum prejšnji teden objavil lestvico najbolj skorumpiranih držav sveta, ki so članice OECD (novico so objavili na www.zurnal24.si). Slovenija med 141 državami zaseda zelo slabo 11. mesto in to predvsem zaradi politične korupcije in zlorabe javnih sredstev.

Na drugi lestvici, gre za svetovno lestvico ekonomske svobode za leto 2016, pa Slovenija med 159 državami zaseda 97. mesto. Tik pred nami je Trinidad in Tobago in tik za nami Surinam. Na prvih treh mestih so Hongkong, Singapur in Nova Zelandija. Pred nami pa so tudi Romunija, Albanija, Madžarska, Bocvana, Islandija, Filipini, Hrvaška, Mehika, Turčija ter Bosna in Hercegovina.

Ob privilegiju, ki so si ga pripravili poslanci, me navedeni podatki ne presenečajo. Zato me zanima, kdaj bomo postali ali veljali za uspešno in neskorumpirano državo

Mag. Ivan Simič

S klikom na "Sprejmi" se strinjate s shranjevanjem piškotkov na vaši napravi za izboljšanje navigacije po spletnem mestu, analizo uporabe spletnega mesta in pomoč pri naših trženjskih prizadevanjih.