Analiza 13 % DDPO

Slovenija je država, v kateri živimo in plačujemo davke. S plačevanjem davkov omogočamo velikemu številu zaposlenih v državni upravi lagodno življenje, saj vsak mesec prejmejo plačo, ne glede na to, ali delajo ali ne. Sami so si s pomočjo naših volilnih glasov zgradili sistem kaznovanja tistih, ki naj ne bi plačevali davkov ali pravilno izpolnjevali raznih rubrik v raznih obrazcih, katere so si ravno tako izmislili oni, državni uradniki. V zadnjih letih so vse večji prilivi v državni proračun, kar je predvsem posledica pridnih davkoplačevalcev, ki redno plačujejo davke. Ker so davčni prilivi vse višji, so njihovi apetiti tudi višji.

Nacionalizacija

Tako so poslanci pred časom izglasovali, da so njihovi dodatki, katere prejmejo poleg plače, oproščeni plačila dohodnine, medtem pa moramo davčni zavezanci, to je fizične osebe, podjetniki in pravne osebe plačevati vedno višje davke. Včasih ne vemo, kje se bo to končalo, saj v boju za še višjo obdavčitev svojih državljanov politiki izkoriščajo tudi tiste državljane, ki zaslužijo manj. Pri njih poskušajo spodbujati ali celo ustvarjati sovražnost do tistih, ki so s pridnim delom zaslužili več in imajo več. Dejstvo je, da so zmeraj in v vseh sistemih obstajali tisti, ki so zaslužili več, in tisti, ki so zaslužili manj. Tako v socializmu kot v kapitalizmu. Ni  razlike.

S prihodom nove vlade se te zadeve še bolj zaostrujejo. Levica, ki je oziroma najverjetneje bo krmilnik te vlade, je začela z neke vrste podpihovanjem oziroma ustvarjanjem sovražnosti do tistih, ki zaslužijo več in posledično imajo več. Še več, Levica ne loči med tistimi, ki imajo več, ker so bili ali so pridni, in tistimi, ki so obogateli s pomočjo politike. Ne, Levica napada vse tiste, ki imajo več, in celo grozi z nacionalizacijo. Pozneje je verjetno pod pritiskom ostalih koalicijskih partnerjev ublažila svoj besednjak in zdaj govorijo, da nacionalizacije naj ne bi bilo, toda duh strahu je že ušel iz steklenice. Uspešni, pošteni in pridni podjetniki in delavci so se že prestrašili in iščejo načine, kako bi zaščitili svoje premoženje, ki so ga ustvarjali 30 ali več let. Tudi z dragimi krediti. Zdaj je glavno vprašanje, ali premoženje prenesti v tujino ali ga prodati in denar prenesti v tujino? Škoda, ki jo je storila Levica s temi svojimi grožnjami, je nepopravljiva.

Razdor med plačniki davka

Nato še poslušamo predstavnike Levice in nekatere medije, da vsi, ki v tej državi živijo od dela, plačajo več davka kot premožni. Navajajo prodajalko, urednika revije, šoferja, šefa odnosov z javnostmi, direktorico razvoja, medicinsko sestro in podobne. Ob tem celo navedejo, da delavci v Sloveniji državi plačajo 34 odstotkov svojega »dobička«, lastniki kapitala pa zgolj 20 odstotkov, kar ni res in je prirejanje resnice. Nihče nikjer ne navede, da vsi tisti, ki imajo kapital, so večinoma ali praviloma do tega kapitala prišli s svojim trdim delom. Redkim je bila dana možnost, da obogatijo s pomočjo politike. Tudi tisti, ki imajo kapital, imajo plačo in od te svoje plače plačajo davek po progresivni dohodninski lestvici.

V želji, da bi vsaj malo ublažil to vojno stanje, ki se ne bo končalo dobro, v nadaljevanju predstavljam bruto plače, davčne osnove in zneske dohodnine, katere plačajo fizične osebe, ki majo bruto plačo:

• 1.000,00 evrov,
• 1.654,00 evrov, kar je povprečna slovenska bruto plača in
• 5.800,00 evrov, kar je solidna plača direktorja družbe, za katerega prej navedeni trdijo, da plača manj davka kot delavec.

Poglejte tabelo in si ustvarite svoje mnenje.

zneski so v evrih

Ko sem poskušal analizirati, kdo so zagovorniki višje obdavčitve kapitala, sem zasledil, da se kot zagovorniki višje obdavčitve kapitala, ki mimogrede v proračun ne bo prinesla bistvenih davčnih prilivov, v glavnem pojavljajo tisti, ki so plačani iz proračuna, raznih članarin, poslanci Levice, kakšen profesor državne fakultete, ki je ravno tako plačan iz proračuna, zraven pa lahko še ima normiran s.p., voditelj oddaje, ki naj bi imel ravno tako status normiranega samostojnega podjetnika (plača dohodnino v višini štirih odstotkov) in podobni. Nato pa na drugi strani preberemo[1]:

• da je mesečna bruto plača v javnem sektorju danes višja za 419,00 evrov od tiste v zasebnem sektorju, ki dejansko plačuje in vzdržuje ta javni sektor,
• da znašajo stroški dela v javnem sektorju 3,739 milijarde evrov in so danes za več kot milijardo višji kot pred desetimi leti,
• da je v javnem sektorju zaposlenih 167.929 oseb, od približno 874.600 vseh aktivnih, kar predstavlja 19,20 odstotka, kar pomeni 10.000 več kot leta 2015.

Ko to preberem, se vprašam, kje so meje tega izsiljevanja. Zato se mnogi upravičeno sprašujejo, kaj je treba narediti, da dobiš službo za nedoločen čas v javnem sektorju, kajti potem si se vkrcal na vlak, ki te bo mirno pripeljal do upokojitve.

Efektivna stopnja DDPO

Kot da vsega tega ne bi bilo dovolj, so začeli širiti informacijo, da v Sloveniji znaša efektivna stopnja obdavčitve pravnih oseb 13 odstotkov, čeprav zakonsko določena davčna stopnja znaša 19 odstotkov. Nihče pa ne pojasni, od kod prihaja ta 13-odstotna efektivna davčna stopnja, kdo jo zmanjšuje in kdo je je deležen. Kot prvo vam lahko zatrdim, da moja podjetja plačujejo DDPO po stopnji 19 odstotkov.

Še huje je, da to umetno ustvarjeno efektivno davčno stopnjo izpostavlja tudi voditelj ene od oddaj, ki pa naj bi imel status normiranega samostojnega podjetnika in naj bi plačeval svoje davčne obveznosti, to je dohodnino, po stopnji 4 odstotke, medtem ko ostali plačujemo dohodnino po stopnji med 40 in 50 odstotkov. Ni kaj, prebrisano izkoriščanje medijev.

Podatki Fursa

Do zdaj še nisem zasledil, da bi kdo v medijih zapisal, zakaj imamo 13-odstotno efektivno davčno stopnjo DDPO in kdo so tisti, ki so pripeljali do te davčne stopnje. Moje izkušnje so, da  je ta stopnja posledica izkoriščanja zakonsko določenih davčnih olajšav, ki jih v veliki meri izkoriščajo predvsem velika podjetja, ki imajo veliko davčnih olajšav. Ona so tista, ki s svojimi visokimi davčnimi osnovami povzročijo nizko efektivno davčno stopnjo v višini opevanih 13 odstotkov. Povedano drugače, oni plačajo DDPO po zelo nizki stopnji, ki lahko znaša tudi 0,00 odstotkov, medtem ko večina plačuje DDPO po stopnji 19 odstotkov.

V želji, da bi potrdil svojo teorijo, da efektivno davčno stopnjo 13 odstotkov povzroči nekaj velikih podjetij, ki pridoma izkoriščajo zakonsko določene davčne olajšave, smo iz uredništva revije Denar zaprosili Furs za posredovanje v nadaljevanju navedenih podatkov v zvezi z obračuni DDPO in plačanim DDPO za leti 2016 in 2017. Naša vprašanja so bila naslednja:

1) Koliko je vseh davčnih zavezancev za DDPO?

2) Koliko davčnih zavezancev je plačalo DDPO?

3) Koliko davčnih zavezancev je ustvarilo davčno izgubo in niso plačali DDPO?

4) Koliko davčnih zavezanec je imelo davčno osnovo 0,00 EUR in niso plačali DDPO?

5) Koliko davčnih zavezancev je plačalo DDPO po stopnji 13 % in manj, glede na davčno osnovo pred   uveljavljanjem davčnih olajšav za investiranje, RR in pokrivanjem izgube iz preteklih let?

6) Posredujte nam prihodke prvih desetih pravnih oseb iz predhodne alineje!

7) Posredujte nam znesek prvih desetih pravnih oseb pod zaporedno številko 9 iz obračuna DDPO!

8) Posredujte nam znesek prvih desetih pravnih oseb pod zaporedno številko 15 iz obračuna DDPO!

9) Koliko davčnih zavezancev je plačalo DDPO po stopnji 19 % od davčne osnove (uveljavljali so davčne olajšave za investiranje in RR v znesku, nižjem od 10.000,00 EUR)?

Od Fursa smo prejeli odgovor, da na FURS računajo efektivno davčno stopnjo pravnih oseb na podlagi podatkov iz obračuna DDPO tako, da primerjajo znesek davka (zaporedna številka 17 obračuna DDPO) z zneskom pozitivne razlike med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki (zaporedna številka 9 obračuna DDPO, pred uveljavljanjem davčnih olajšav). Po navedbah Fursa so v izračunu zajeti vsi davčni zavezanci, ne glede na njihov poslovni izid. To je tisti, ki imajo dobiček, in tisti, ki imajo izgubo. Ob tem je treba poudariti, da se davek iz zaporedne številke 17 iz obračuna DDPO (stopnja 19 odstotkov) ne izračuna od davčne osnove pod zaporedno številko 9 obračuna DDPO (brez upoštevanja davčnih olajšav), temveč od davčne osnove, do katere se pride po upoštevanju zakonsko določenih davčnih olajšav, katere pa izkoriščajo le določena podjetja.

Dejstvo je, da če v Sloveniji ne bi imeli zakonskih davčnih olajšav, potem bi stopnja DDPO znašala 19,00 odstotkov za vse davčne zavezance. Ker pa imamo te davčne olajšave, katere je uzakonila ta ista politika, ki zdaj kritizira efektivno davčno stopnjo, je pač matematično izračunana efektivna davčna stopnja nižja, toda le za nekatere. Zato bi bila najboljša rešitev ukinitev vseh davčnih olajšav in potem naša politika za svojo samopromocijo ne bi izkoriščala tega, kar je sama uzakonila.

Podatki za leto 2016 in 2017

S pomočjo posredovanih podatkov s strani Fursa sem po analizah prišel do v nadaljevanju navedenih zaključkov, ki pa so v nasprotju s tem, kar navaja politika in nekateri mediji.

V obračunih DDPO za leto 2016 je razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki (zaporedna številka 9 v obračunu DDPO) znašala 5.154.582.827,00 evrov, obračunani davek (zaporedna številka 17 v obračunu DDPO) po uveljavljanju davčnih olajšav pa je znašal 610.157.947,00 evrov. Tako je izračunana efektivna davčna stopnja za leto 2016 znašala 11,84 odstotka. Če pa ne bi imeli davčnih olajšav in bi davčna osnova iz zaporedne številke 9 v obračunu DDPO predstavljala davčno osnovo za obračun 19-odstotnega DDPO, bi obračunani davek od te davčne osnove, ki znaša 5.154.582.827,00 evrov, znašal 979.370.737,10 evra. To je 369.212.790,10 evra oziroma 37,699 odstotka več kot zdaj, ko imamo davčne olajšave. Ta znesek pa so v glavnem privarčevala velika podjetja, ki so imela visoke zneske uveljavljenih davčnih olajšav.

Podobno velja tudi za leto 2017. Tako je za leto 2017 razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki (zaporedna številka 9 v obračunu DDPO) znašala 5.700.810.778,00 evrov, obračunani davek (zaporedna številka 17 v obračunu DDPO), to je po uveljavljanju davčnih olajšav, pa je znašala 751.738.139,00 evrov. Izračunana efektivna davčna stopnja za leto 2017 je tako znašala 13,19 odstotka. Če ne bi imeli davčnih olajšav in bi davčna osnova iz zaporedne številke 9 v obračunu DDPO predstavljala davčno osnovo za obračun 19-odstotnega DDPO, bi obračunani davek od te davčne osnove, ki znaša 5.700.810.778,00 evrov, znašal 1.083.154.048,00 evrov, kar je 331.415.908,80 evra oziroma 30,597 odstotka več kot zdaj, ko imamo davčne olajšave. Tudi ta znesek so v glavnem privarčevala velika podjetja, ki so imela visoke zneske uveljavljenih davčnih olajšav.

Zaradi tega sem nasprotnik zvišanja stopnje DDPO in zagovornik ukinitve vseh davčnih olajšav, katerih namen je znižanje davčne osnove za odmero DDPO. Ko bomo to storili, potem politika ne bo imela več možnosti govoriti, da imamo v Sloveniji nizko stopnjo obdavčitve pravnih oseb, čeprav imajo nižje efektivne davčne stopnje v primerjavi z zakonskimi tudi druge države. V nadaljevanju so v tabeli predstavljeni podatki za zadnji dve davčni leti, to je za 2016 in 2017 in to:

Torej, iz navedenih podatkov je razvidno, da zgolj 6.308 davčnih zavezancev, ki so predložili obračun DDPO za leto 2016 in zgolj 6.213 zavezancev, ki so predložili obračun DDPO za leto 2017, ustvari efektivno davčno stopnjo za obračun DDPO v višini 11,84 odstotka oziroma v višini 13,19 odstotka. Preostali davčni zavezanci praviloma nimajo skoraj nobenega vpliva na nižjo efektivno davčno stopnjo.

Veliki največ prihranijo

V želji, da bi vam še bolj predstavil, kdo so tisti, ki so odgovorni za nizko efektivno davčno stopnjo, katero izkorišča le omejen krog davčnih zavezancev, sem analiziral še preostale podatke. Tako sem ugotovil, da povprečni prihodki prvih desetih davčnih zavezancev, ki so plačali DDPO po davčni stopnji 13 odstotkov ali manj, znašajo 1,1 milijarde evrov. Si sploh lahko predstavljamo, koliko je to in za katere davčne zavezance gre. Če bi imeli njihova imena, bi najverjetneje ugotovili, da je med njimi kar nekaj takšnih, katerih solastnik ali večinski lastnik je država. To pa enostavno povedano pomeni, da lahko država zaradi teh davčnih zavezancev, ki izkoriščajo visoke davčne olajšave in zaradi tega plačajo nižji DDPO ali ga sploh ne plačajo, ustvarijo višji poslovni dobiček, kar pomeni, da lahko država posredno prejme višje dividende. Zaradi tega politikom predlagam, da ne odpirajo teh tem, kajti na koncu se lahko vse konča pri politiki. Ustvarjanje vojnega stanja med politiko, predvsem Levico, in podjetniki je nepotrebno, ker se lahko zgodi ali pa se celo dogaja, da od te nizke efektivne obdavčitve, katero je ustvarila politika, ima tudi največ politika. Zato analizo spodnje tabele prepuščam vam, dragi bralci.

Zanimiv je tudi povprečen znesek davčne osnove v zaporedni številki 9 obračuna DDPO, to je pred uveljavljanjem davčnih olajšav, ki za leto 2016 pri prvih desetih davčnih zavezancih v povprečju znaša 49,5 milijona evrov, pri preostalih 23.203 davčnih zavezancih pa le 200.822,08 evra. To je 246-krat manj.

Podobno velja tudi za povprečen znesek davčne osnove v zaporedni številki 9 obračuna DDPO, to je pred uveljavljanjem davčnih olajšav, za leto 2017, ki pri prvih desetih davčnih zavezancih v povprečju znaša 44,3 milijona evrov, pri preostalih 23.203 davčnih zavezancih pa le 226.210,54 evra. To je 196-krat manj.

Zaključek

Iz predstavljene analize podatkov Fursa izhaja, da največ davčnih olajšav, ki posledično povzročijo nizko efektivno davčno stopnjo, uveljavljajo predvsem velike pravne osebe, ki imajo visoke prihodke, saj je prvih deset davčnih zavezancev ustvarilo več kot 11 milijard evrov prihodkov. Glede na to, da obstaja velika verjetnost, da je večinski lastnik ali solastnik teh velikih davčnih zavezancev tudi država, je edino smiselno, da ukinemo vse davčne olajšave in ohranimo sedanjo davčno stopnjo DDPO, ki znaša 19 odstotkov, oziroma se vrnemo na prejšnjo 17-odstotno. Nenehno izpostavljanje, da imamo v Sloveniji nizko efektivno stopnjo DDPO brez predložitve analiz in dokazov, kako se je do te stopnje prišlo, je politični populizem brez primere.

Mag. Ivan Simič

[1] Časopis Dnevnik, sreda, 3. oktobra 2018, stran 3