Mnogim podjetnikom, mladim ali starim, izkušenim ali neizkušenim, pomeni ustanovitev podjetja oziroma točneje gospodarske družbe novo obdobje v njihovem življenju. Polni energije gredo na točko Vem ali k notarju ter ustanovijo gospodarsko družbo. Nato pri poslovni banki odprejo transakcijski račun za vplačilo osnovnega kapitala in čez nekaj dni je podjetje vpisano v sodni register. Tako je pred njimi le še odprtje rednega transakcijskega računa. A tu se zalomi. Banke imajo diskrecijsko pravico, da brez obrazložitve zavrnejo odprtje transakcijskega računa.
Zakon o davčnem postopku
Tovrstne težave opažamo v zadnjem letu. Da ne bo pomote, to ni težava le v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Očitno gre za neka navodila z vrha EU, ki evropskim bankam dajejo diskrecijsko pravico, da se po lastnem občutku odločijo, komu bodo odprle transakcijski račun in komu ne. Razlogi so lahko različni, kot na primer:
- oseba, ki je odprla podjetje, je politično izpostavljena oseba,
- oseba, ki je odprla podjetje, je v preteklosti imela težave z banko,
- banka iz registrirane dejavnosti podjetja in po opravljenem intervjuju z direktorjem novoustanovljenega podjetja oceni, da gre za rizične posle ali pa za posle, ki se bodo opravljali v rizičnih državah in podobno.
V Sloveniji še dodatno težavo predstavlja tretji odstavek 37. člena ZDavP-2, v katerem je določeno, da osebe iz 31. člena tega zakona morajo imeti pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun.
31. člen ZDavP-2 pa glasi:
»(1) Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona.
(2) Osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku tega člena, so za namene iz prvega odstavka tega člena dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Plačniki davka iz 58. člena tega zakona so dolžni voditi evidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih ter o odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence, določene s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.«
To pomeni, da vsi tisti, ki so dolžni voditi poslovne knjige po ZDavP-2, morajo imeti pri ponudniku plačilnih storitev, to je banki, odprt transakcijski račun. Če ga nimajo odprtega, kršijo določbo 14. a točke prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, zaradi česar jim grozi visoka kazen. Navedena določba se glasi:
(1) Z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3200 do 30.000 evrov, če v nasprotju z zakonom pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega transakcijskega računa (tretji odstavek 37. člena).
Zapiranje že odprtih računov
Ob tem opozarjamo vse tiste, ki že imajo odprte bančne račune, da spoštujejo pogodbe, ki jih imajo sklenjene s poslovnimi bankami, da so pozorni na morebitne blokade bančnega računa, saj poznamo primere, ko banka zaradi dalj časa trajajoče blokade bančnega računa in zaradi tega natečenih bančnih stroškov, ki niso bili plačani, enostransko zapre transakcijski račun. Po tem, ko vam banka enkrat zapre transakcijski račun, se lahko pripeti, da boste zelo težko odprli transakcijski račun pri kakšni drugi poslovni banki, saj so banke med seboj povezane.
Poznamo primere, ko so banke zaprle bančni račun zaradi različnih razlogov in pravna oseba ni mogla v nobeni drugi banki odpreti transakcijskega računa. Ker pravna oseba ni imela odprtega transakcijskega računa, jim je Furs izdal odločbo o prekršku in morali so plačati kazen. Res je, da gre praviloma za minimalno kazen, to je 1200,00 evrov, toda kazen vseeno je. Ne pomaga prepričevanje, da vam nobena banka ni želela oziroma ne želi odpreti transakcijskega računa.
Zaključek
Vedno bolj strogi predpisi EU, predvsem na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, so zaostrili pogoje za odpiranje transakcijski bančnih računov. Podobno velja tudi za podjetja iz davčno ugodnih območij ali pa za poslovanje slovenskih podjetij s podjetji v davčno ugodnih območjih.
Zaradi tega ni malo primerov, ko določena podjetja svoje transakcijske račune odpirajo v tujini, in to v državah, v katerih banke nimajo tako visokih kriterijev za odprtje transakcijskega računa kot pri nas.