ODLOČITVE SODIŠČ, KI SO V LETIH
2012–2020 ODPRAVILE ODLOČITVE FURSA
V nadaljevanju predstavljam odločitve vrhovnega, evropskega ali ustavnega sodišča v davčnih postopkih, v katerih so davčni zavezanci v zadnjih letih uspeli proti Fursu. Ob tem poudarjam, da je velika večina odločitev Fursa pravilna, s čimer se strinjamo tudi davčni svetovalci, toda ne sme prihajati do tako velikih napak pri odločitvah nekaterih finančnih inšpektorjev, kot je to v spodaj navedenih primerih. Sploh pa ob dejstvu, da je bil Furs oziroma so bili finančni inšpektorji opozorjeni na nepravilno odločanje. Nesporno drži, da do teh odločitev vrhovnega, evropskega ali ustavnega sodišča ne bi nikoli prišlo, če davčni zavezanci ne bi vztrajali do konca. Žal pa so mnogi zaradi tega, ker niso bili vztrajni s pravnimi sredstvi, ali pa ker niso imeli finančnih sredstev za to vztrajanje, prikrajšani za uspeh. Ugodnosti odločitev vrhovnega, evropskega ali ustavnega sodišča so deležni le tisti, ki so se pritoževali oziroma so vztrajali s pravnimi sredstvi.
Po vsem tem bi bilo dobro vedeti, koliko so državo stali ti izgubljeni davčni postopki. Prav tako bi bilo treba ugotoviti, koliko davčnih zavezancev ni vztrajalo s pravnimi sredstvi in koliko davkov je država pobrala od teh davčnih zavezancev. Prav tako bi bilo treba ugotoviti, koliko časa je Furs izgubil s ponovnimi postopki, ki ne bi bili potrebni, če bi Furs odločal zakonito.
Ob poznavanju vseh teh dejstev so pripombe nekaterih, da bo z zmanjšanjem davčnih bremen država izgubila davčne prihodke, neutemeljeni. Država veliko več izgubi v tovrstnih davčnih postopkih, ko Furs izdaja nezakonite odločbe in nato davčnim zavezancem vrača nezakonito odmerjeni davek s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Menim, da bi te zamudne obresti morali plačati finančni inšpektorji, ki so odločali nezakonito. Če pa so tako odločali na podlagi navodil nadrejenih, pa bi morali povedati, kdo so nadrejeni, ki so jim dajali takšna navodila.
Od leta 2012 je Furs izgubil najmanj v naslednjih primerih:
1. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka X Ips 453/201 z dne 8. 11. 2012, v povezavi sodbami evropskega sodišča številka C-80/11 (21. 7. 2012), C-142/11 (21.07.2012) in C-324/11 (6. 9. 2012), ki se nanaša na slamnata podjetja (Revija Denar, 20. 3. 2013).
2. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I 175/11-12 z dne 10. 4. 2014, s katero je odpravljen napačen takojšnji pripis in obdavčitev dobička v d.n.o., čeprav ta dobiček sploh še ni bil izplačan (Revija Denar, 20. 5. 2014).
3. Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka X Ips 246/2012 z dne 19. 9. 2013. Bistvo odločitve je, da je za odbitek vstopnega DDV odločilno predvsem, ali so bile dobave blaga dejansko opravljene, ne pa kdo jih je opravil (Revija Denar, 20. 10. 2014).
4. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka X Ips 367/2015 z dne 3. 8. 2017. Bistvo odločitve je, da je tudi pri obračunavanju prispevkov treba izhajati iz načela davčne pravičnosti, kar pomeni, da se prispevki obračunavajo od iste davčne osnove kot akontacija dohodnine. To pomeni, da se od prejetega dohodka najprej odštejejo normirani odhodki, nato dejanski stroški prevoza in nočitve in šele od tako dobljene davčne osnove se obračunajo prispevki (Revija Denar, 20. 1. 2018).
5. Sodba Sodišča evropske skupnosti, številka C-528/17 z dne 25. 10. 2018, s katero je končan sedemletni boj davčnega zavezanca s Fursom. Sodišče je odločilo, da je davčni zavezanec upravičen do oprostitve DDV, če ni vedel ali ni mogel vedeti, da njegov kupec ne bo plačal DDV v svoji državi (Revija Denar, 20. 11. 2018).
6. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka X Ips 76/2017 z dne 10. 10. 2018, s katero je vrhovno sodišče odločilo, da mora Furs vsa dejstva ugotoviti z gotovostjo (ne samo z določeno stopnjo verjetnosti) in le na to lahko opre oceno davčne osnove (Revija Denar, 20. 12. 2018).
7. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka X Ips 23/2018 z dne 16. 1. 2019, s katero je vrhovno sodišče odločilo, da se naknadno vplačilo kapitala všteva v nabavno vrednost kapitala ter znižuje davčno osnovo za odmero davka od kapitalskega dobička. Furs vsa ta leta naknadna vplačila kapitala ni upošteval pri znižanju davčne osnove (Revija Denar, 20. 2. 2019).
8. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka X Ips 283/2016 z dne 16. 1. 2019. s katero je vrhovno sodišče odločilo, da prodaja deleža podjetja ni bila fiktivna, saj je bil pravni posel sklenjen in realiziran, lastništvo deleža je prešlo na drugo osebo, ki je tudi dejansko obstajala in izrazila svojo poslovno voljo (Revija Denar, 20. 6. 2019).
9. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka X Ips 19/2019 z dne 20. 5. 2019, s katero je vrhovno sodišče odločilo, da je posel prodaje in povratnega najema enotna transakcija, ki je ni možno opredeliti kot dobave blaga (Revija Denar, 20. 9. 2020).
10. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka X Ips 20/2018 z dne 20. 5. 2020, s katero je vrhovno sodišče odločilo, da v primeru prodaje odpadnih surovin ne gre za drugo pogodbeno razmerje in s tem tudi ne za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, čeprav je Furs več kot sedem let odločal napačno in napačno odmerjal davčne obveznosti (Revija Denar, 20. 9. 2020).
11. Odločba ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I 113/17-40 z dne 30. 9. 2020, s katero je ustavno sodišče razveljavilo določbe zakona o davčnem postopku, s katero je bila določena 70-odstotna davčna stopnja in določbe, na podlagi katere je Furs inšpiciral in obdavčeval dohodke (osebni davčni pregledi) v obdobjih, za katera je že nastopilo zastaranje. Šlo je za sporne določbe 68. a člena ZDavP-2. S to odločbo je ustavno sodišče prekinilo večletno nezakonito in neustavno postopanje Fursa, na kar je bil Furs velikokrat opozorjen od davčnih strokovnjakov. Zaradi napačnega postopanja Fursa so mnogi davčni zavezanci prejeli nezakonite in neustavne odločbe in le nekateri so se odločili, da so vztrajali s pravnimi sredstvi. Mnogi so na tej poti obupali in zaradi tega danes niso deležni poprave krivic (Revija Denar, 20. 10. 2020).
12. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je 21. 12. 2020 na Ustavno sodišče Republike Slovenije poslalo zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 in ZDavP-2 kot celote. Zdaj bo treba počakati odločitev ustavnega sodišča. Dejstvo je, da do tega ne bi nikoli prišlo, če bi finančni inšpektor spoštoval zakonske določbe in ne bi želel davčna zavezanca za isti posel dvakrat obdavčiti (Revija Denar, 20. 1. 2021).
Za zaključek bi le dodal, da je treba spoštovati davčne predpise in da je treba plačati zakonsko določene davčne obveznosti. Na drugi strani davčni zavezanci pričakujemo, da bo tudi država, v konkretnem primeru Furs, spoštovala te iste davčne predpise. Zato pričakujemo in si želimo, da Furs odloča zakonito, v primeru predhodno naštetih primerov pa bi morali odgovorni v Fursu ustrezno ukrepati zoper tiste, ki so odločali nezakonito ali pa so naročali nezakonito odločanje. Davčni zavezanci se v primeru neplačila davka dokaj hitro znajdejo v kazenskem postopku in identična pravila bi morala veljati za finančne inšpektorje, ki odločajo nezakonito. V teh primerih bi tožilstvo moralo po uradni dolžnosti vložiti kazenske ovadbe, ne pa da kazenske ovadbe, ki jih vlagajo davčni zavezanci, zavržejo. Merila morajo biti enaka za davčne zavezance in finančne inšpektorje.