Pred točno enim mesecem sem napisal predhodni blog »Banka zapre račun, Furs pa kaznuje«. V tem času se ni zgodilo nič posebnega. Nismo dočakali niti obvestila Fursa, v ki bi se lahko nekaterim davčnim zavezancem opravičil za neupravičeno izrečene denarne kazni in bi jih lahko v primerih, ko davčni zavezanci niso krivi, saj so jim banke enostransko in samovoljno zaprle bančne račune, izrekel opomin. To bi bilo pošteno, saj se tudi sam strinjam z dejstvom, da prekršek, glede na zakonsko določbo, obstaja. Toda, če že uvajaš prekrškovne postopke, potem naj bo kazen primerna razmeram, zaradi katerih je prišlo do prekrška. Opomin je tudi ena od kazni. Žal Furs ni šel v tej smeri. Še več, te dni sem v obrazložitvi ene od odločb o prekršku zasledil zapis finančne uprave, ki je povzetek obvestila Vlade Republike Slovenije Vsi poslovni subjekti morajo imeti odprt transakcijski račun | GOV.SI Tako Furs zapiše:
Poudariti je treba, da pri obveznosti odprtega bančnega računa za poslovne subjekte ni nikakršnih izjem. Morebitna poslovna neaktivnost/mirovanje poslovnega subjekta ali morebitna zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani ponudnika plačilnih storitev ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti odprtega računa.«
Popolna odsotnost razuma. Torej, če na kratko ponovim »
»Pri obveznosti odprtega bančnega računa ni nikakršnih izjem, saj zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani banke, ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti odprtega računa.«
Res bi prosil, da mi nekdo obrazloži, kako naj izpolnim zakonsko obveznost, če tisti, ki mi mora odpreti bančni račun, mi ne želi odpreti bančnega računa. Poleg tega se je potrebno zavedati še dejstva, da so predstavniki ministrstva za finance in Fursa, na to problematiko opozorili tudi na 25. seji Nacionalnega sveta za plačila, ki je bila 16.09.2022. V zapisniku seje Zapisnik 25_ seje NSP_potrjen_popr_22_11_2022(1).pdf je v delu, ki se nanaša na to problematiko, zapisano:
»Ad 4) Problematika odpiranja plačilnih računov S. Anko je uvodoma pojasnil, da je bila točka uvrščena na dnevni red seje na pobudo MF in FURS. Problematika je med drugim tudi povezana s sivo ekonomijo, saj fizične in pravne osebe brez računov ne morejo plačevati elektronsko (plačujejo gotovinsko, kar omogoča sivo ekonomijo). Z uvedbo obvezne ponudbe osnovnega plačilnega računa (OPR) pri bankah (implementacija PAD1 v nacionalno zakonodajo v letu 2016) se je problematika zavračanja odpiranja plačilnih računov fizičnim osebam (delno) zmanjšala. V določenih primerih, določenih z ZPlaSSIED2 pa banke odprtje OPR še vedno lahko zavrnejo.
V nadaljevanju je S. Anko prisotne seznanil s tem, da je bilo v letu 2021 odprtih 837 OPR, na podlagi upravičenih razlogov pa so istega leta banke odprtje OPR odklonile v 9 primerih.
V predstavitvi, ki je sledila, je T. Humar uvodoma pojasnila, da več predpisov zaradi različnih razlogov določa obveznost nakazovanja na plačilne račune, na drugi strani pa se tako fizične osebe kot tudi poslovni subjekti soočajo z nezmožnostjo odprtja plačilnih računov. Na MF in FURS se že več let obračajo tako fizične osebe kot poslovni subjekti, ki jim banke odprtje plačilnega računa odklonijo, pri čemer pa se razlogi razlikujejo od banke do banke. Včasih je zaznati celo razlike med posameznimi poslovalnicami iste banke.
M. Logar je prisotne seznanila, da je bilo na dan 15. 9. 2022 v Sloveniji v davčni register vpisanih nekaj manj kot 111.000 pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji, od tega jih je bilo približno 8.500 brez plačilnega računa, vpisanega v davčni register; približno 2.000 med njimi pa je bilo takih, pri katerih so ustanovitelji ali zastopniki tujci. Po navedbah M. Logar je ta podatek pomemben, saj se v zadnjem času pojavlja zapiranje plačilnih računov subjektom, ki imajo v svoji lastniški strukturi tujce. S strani več poslovnih subjektov, ki jim je bilo zavrnjeno odprtje plačilnega računa, so na FURS prejeli tudi prošnje za odprtje plačilnega računa, ki bi ga lahko ti subjekti koristili določen čas, dokler jim ne bi bilo omogočeno odprtje plačilnega računa pri banki, kar kaže na pripravljenost poslovnih subjektov, da bi poslovali korektno. Od nekaj več kot 840.000 v Republiki Sloveniji zaposlenih fizičnih oseb jih približno 7.800 v davčnem registru nima podatka o odprtem plačilnem računu; od teh je več kot polovica oseb brez prebivališča v Sloveniji.
V nadaljevanju je A. Rijavec Uršej podala nekaj ozadja problematike zavračanja odprtja oziroma zapiranja plačilnih računov določenim komitentom, tako fizičnim kot pravnim osebam. Gre za bančno prakso (t. i. »de-risking«) zavračanja poslovnih odnosov zaradi upravljanja s tveganji, v veliki meri na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Problematika je razširjena po vsej EU. A. Čargo je še poudarila, da je ta problem močno zasidran na globalni ravni in da je tudi Evropski bančni organ (EBA) že pristopil k reševanju problematike, in sicer s pripravo smernic za finančne institucije in nadzorne organe, v katerih bodo med drugim bolj podrobno definirani možni ukrepi za reševanje omenjene problematike. A. Meško je izpostavila, da komitentom, ki se zaradi zavrnitve odprtja plačilnega računa obrnejo na ZPS, pojasnijo, da imajo možnost odprtja plačilnega računa v tujini. B. Tomažič je še poudaril, da morajo banke pri sklepanju poslovnega razmerja spoštovati tako regulativo kot usmeritve svojih morebitnih tujih lastnikov. L. Frlec je izpostavila, da ZPPDFT-2 določa točne pogoje, kdaj banka ne sme odpreti OPR, vendar pa se v praksi dogaja, da nekaterim komitentom banka zavrne odprtje poslovnega računa tudi na podlagi drugih razlogov. S. Anko je prisotne seznanil z neformalnim predlogom Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP), ki je bil tudi Banki Slovenije posredovan že pred časom, da bi finančno izključenim, socialno ogroženim fizičnim osebam vodila plačilne račune, ter pozval A. Miklavčič k pojasnilu, ali je predlog še aktualen oziroma ima UJP še interes voditi plačilne račune takim subjektom. A. Miklavčič je pojasnila, da UJP ima interes za to, ter da že potekajo aktivnosti med MF, FURS, UJP in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se dotikajo tudi reševanja zadevne problematike, na podoben način, kot je to predlagal UJP. Pri tem je A. Miklavčič poudarila, da je v kontekstu iskanja nacionalne rešitve (na nivoju države) seveda pomembna vloga UJP kot ponudnika plačilnih storitev »države«.
Na podlagi razprave je bil oblikovan naslednji sklep:
Sklep 6: NSP se je seznanil s problematiko odpiranja plačilnih računov. Za podrobnejšo obravnavo omenjene problematike bo do konca oktobra 2022 izveden sestanek v ožji sestavi, in sicer MF, FURS, ZBS, UPPD, UJP in Banka Slovenije.«
In po vsem tem se Furs letos odloči za kaznovanje subjektov in odgovornih oseb subjektov, ki nimajo odprtega transakcijskega računa pri banki. Res ne razumem kaj je namen tega početja. Furs bi lahko brez težav počakal na rešitev te zadeve, kot je bila predstavljena v razpravi članov Nacionalnega sveta za plačila in če subjekti tudi po rešitvi teh težav ne bi odprli transkacijskega računa, potem bi jih lahko kaznovali.
To je moj predlog.
Mag. Ivan Simič