Umetna siva ekonomija? (212)

Novinarka časopisa DELO je v petek, 28.07.2023, objavila članek z naslovom »Več računov, ne pa nujno tudi manj sive ekonomije«.

V uvodu članka je zapisala, da je ministrstvo za finance pod vodstvom Klemena Boštjančiča zaradi podatkov, ki so nakazovali na širitev sive ekonomije, sklenilo spet uzakoniti obveznost prevzema računa, oziroma obveznost tiskanja računov.

V mojem blogu z naslovom »Siva ekonomija ali manipulacija z davčnimi blagajnami«, katerega sem objavil 08.03.2023 na https://simic-partnerji.si/2023/03/08/siva-ekonomija-ali-manipulacija-z-davcnimi-blagajnami-200/, sem dokazoval, da trditve ministrstva za finance ne držijo.

Dejstvo je, da kljub temu, da je prejšnja vlada oziroma državni zbor sprejela spremembo zakona, po kateri ni bilo več obveznosti natisniti račun, ki je izdan preko davčne blagajne, so vsi še zmeraj tiskali račune. V mislih imam velike trgovske centre in tudi veliko večino drugih davčnih zavezancev. Predvidevam, da se je zelo majhen odstotek davčnih zavezancev odločil, da ne bo tiskal računov. Po moji oceni manj kot en odstotek. To pa ne more imeti in tudi ni imelo nobenega vpliva na povečanje sive ekonomije in zaradi tega ni bilo potrebe po spremembi zakona.

Tisti, ki trdi, da je zaradi tega, ker se računi niso tiskali, prišlo do povečanja sive ekonomije, nima kaj dosti pojma o tem, kako zadeve potekajo oziroma kako se davčni zavezanci lahko izmikajo izdajanju računov. Tiskanje je zgolj posledica izdaje računa, če pa ni izdaje računa, tudi ni potrebno tiskanje. Polege tega pa, če govorimo o davčnih blagajnah je potrebno vedeti, da vodstva podjetij, preko davčnih blagajn nadzirajozaposlene pri izdajanju računov. Torej, tudi oni imajo interes, da se računi izdajo in seveda tiskajo.

Poleg tega pa ima tudi Furs vsak trenutek vpogled in nadzor nad izdajanjem računov, kar pomeni, da lahko v realnem času preveri, kdo ne izdaja računov.

Navedba Fursa, da je v letošnjih treh mesecih izdanih več računov, kot v enakem obdobju lani, ne dokazuje ničesar, saj je bilo vsako leto izdanih več računov kot predhodno leto, razen ob prehodu v čas korone.

Ko sta ministrstvo za finance in Furs opravičevala svojo željo po ponovni uvedbi obveznega tiskanja računov, sta navedla, da je bilo leta 2019 izdanih več računov kot leta 2022, kar pa ne drži. Ministrstvo za finance in Furs sta primerjala neprimerljivi obdobji. Prezrla sta zelo pomembni podatek, to pa je, da so bile leta 2019 trgovine odprte tudi ob nedeljah, v letu 2022 pa so bile ob nedeljah zaprte. Sami si izračunajte kaj pomeni 52 nedelj, ki niso bile upoštevane pri primerjanju podatkov. To sta skoraj dva meseca oziroma skoraj šestina izdanih računov. Upam si trditi, da če bi iz števila izdanih računov leta 2019, izključili račune izdane ob nedeljah, bi podatki bili identični, kar pomeni, da ni bilo potrebe po uvedbi ponovnega tiskanja računov. Poleg tega pa je leto 2022 sledilo dvema korona letoma, ko mnogi niso poslovali ali pa so poslovali v omejenem obsegu.

Ob vsem tem ne gre prezreti podatka, da so bili prihodki iz naslova izdanih računov preko davčnih blagajn, kar ministrstvo za finance in Furs takrat nista izpostavila, kljub manjšemu številu izdanih računov, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, višji za 4,67 milijarde evrov, kar lahko vidite iz spodnje tabele:

Torej, prihodki iz naslova izdanih računov so bili v letu 2022, ko ni bilo obveznosti tiskanja izdanih računov, čeprav so jih tiskali skoraj vsi, višji za 18,7137 %oziroma za 4,67 milijarde evrov, kot v enakem obdobju vletu 2019. K temu bi dodal še podatek, da je inflacija v tem istem obdobju znašala okoli 12,00 odstotkov. Torej kakšna siva ekonomija je to.

Novinarka Suzana Kos je v svojem članku v časopisu DELO še zapisala:

»Podatki Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) tako po dobrih treh mesecih kažejo, da je bilo od ponovne uvedbe obveznosti prevzema računa izdanih 5.139.486 oziroma dva odstotka računov več kot v primerljivem obdobju lani. Hkrati pa statistika kaže, da je bilo plačanih 462.707.479 več evrov oziroma 4,8 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2022.«

Glede na to, da je v mesecu aprilu, maju in juniju 2023 inflacija znašala okoli 4,00 % to niso spodbudni podatki. Za boljšo primerjavo bo potrebno počakati na podatke za celotno leto 2023 in jih nato primerjati s podatki za leto 2022.

Torej, sedanja vlada je trdila, da uvaja ponovno tiskanje računov zaradi povečane sive ekonomije in to kljub temu, da so bili v letu 2022 prihodki po izdanih računih preko davčnih blagajn višji za 4,67 milijarde evrov oziroma 18,7137 % in kljub temu, da so bile v letu 2022 trgovine zaprte ob nedeljah, v letu 2019 pa so bile ob nedeljah odprte. Šlo je za prirejeno primerjavo. Danes, po uvedbi ponovnega tiskanja računov pa so prihodki malo nad inflacijo, kar za mene ni spodbudno. Zato predlagam, da počakamo celotno leto in šele nato primerjamo podatke, čeprav menim, da so te primerjave težko izvedljive, saj na število izdanih računov in znesek prihodkov iz tega naslova, vpliva več faktorjev.

Zato menim, da ni bilo nobene potrebe po ponovni uvedbi obveznega tiskanja izdanih računov, saj tudi v tistem kratkem obdobju, ko tiskanje računov ni bilo obvezno, so vsi, oziroma skoraj vsi tiskali račune. Prav tako ne moremo govoriti o povečanju sive ekonomije, če se zmanjša število izdanih računov in to predvsem zaradi tega, ker so bile leta 2022 trgovine zaprte ob nedeljah, leta 2019 pa ne, istočasno pa so se povečaliprihodki po izdanih računih in to za 4,67 milijarde evrov.To ni povečanje sive ekonomije in zaradi tega naslov članka v časopisu DELO pove vse.

Mag. Ivan Simič