Siva ekonomija ali manipulacija z davčnimi blagajnami? – 200

V teh dneh poslušamo o razlogu za ponovno uvedbo tiskanja računov, izdanih po davčnih blagajnah. Odgovorni trdijo, da se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2019 povečala siva ekonomija. Sam trdim, da se siva ekonomija ni povečala. Po navedbah ministrstva za finance in Finančne uprave Republike Slovenije naj bi bil razlog za povečanje sive ekonomije v tem, ker je prejšnja vlada januarja 2022 ukinila obveznost tiskanja računov po davčnih blagajnah. Poudarjam, da je bila ukinjena obveznost tiskanja računov, ne pa tudi obveznost izdajanja računov. Končno smo v času digitalizacije, to je v času brezpapirnega poslovanja. Dejstvo je, da so se tudi po uvedbi te spremembe računi še zmeraj izdajali in tiskali. Redki so bili tisti, ki računov niso tiskali.

Prihodki v 2022 višji za 4,67 milijarde evrov

Ob vsem tem pa nisem zasledil, da bi odgovorni na ministrstvu za finance in na Finančni upravi Republike Slovenije povedali, da so bili v letu 2022 prihodki po davčnih blagajnah za 4,67 milijarde evrov višji kot leta 2019 in temu primerno so bili višji tudi davčni prihodki. Kje je potem siva ekonomija?

Vem, da bodo nekateri trdili, da je to zaradi inflacije in gospodarske rasti, sam se s tem deloma strinjam, saj vsako leto inflacija in gospodarska rast prispevata delež k višjim prihodkom davčnih zavezancev in s tem višjim davčnim prihodkom. Toda niso edini razlog.

O tem sem že veliko pisal in dokazoval, da ministrstvo za finance in Finančna uprava Republike Slovenije s primerjavo leta 2019 z letom 2022 primerjata neprimerljivo, saj je bilo leto 2019 uspešno predkoronsko leto, leto 2022 pa je bilo leto po dveh koronskih letih, v katerih so mnogi poslovali v zmanjšanem obsegu in potrebujejo čas, da se vrnejo v stare tirnice.

Kaj je siva ekonomija?

Na Wikipediji lahko preberemo:

»Siva ekonomija je pojav, ki ga najdemo v vseh sodobnih družbah. Če sivo ekonomijo povezujemo z gospodarsko statistiko, govorimo o neregistrirani proizvodnji, zaposlenosti in dohodku, če pa jo povezujemo z davčno službo, govorimo o neprijavljeni ali napačno prijavljeni proizvodnji, zaposlenosti in dohodkih, ki zato, ker niso prijavljeni, tudi niso obdavčeni. Pojav sive ekonomije močno vpliva na javne finance, na trg delovne sile, na višino in distribucijo dohodkov. Obsega sive ekonomije ne moremo izmeriti, lahko ga le ocenimo, zato država o obravnavanem pojavu nima natančnih podatkov. Ocenjeni podatki pa kažejo na izredno velikost in obsežnost tega pojava.«

Podatki Fursa

V nadaljevanju vam predstavljam podatke, ki sem jih prejel od Finančne uprave Republike Slovenije. Z njimi dokazujem, da ni sledu o povečanju sive ekonomije. O njenem povečanju bi lahko govorili, če bi se zmanjšali prihodki na podlagi izdanih računov po davčnih blagajnah in s tem davčni prihodki. V Sloveniji pa se je zgodilo ravno nasprotno.

Iz prejetih podatkov je razvidno, da so bili  prihodki po izdanih računih po davčnih blagajnah v letu 2022 v primerjavi z letom 2019 višji za 4,67 milijarde. Si predstavljate, za 4,67 milijarde evrov višji prihodki. Kako lahko potem govorimo o povečani sivi ekonomiji, če so prihodki višji za 4,67 milijarde evrov in če je leto 2022 boljše od leta 2019. Spodaj si lahko ogledate tabelo, v kateri so prikazani prihodki po davčnih blagajnah v letu 2019 in v letu 2022 ter število izdanih računov po davčnih blagajnah v letih 2019 in 2022. Zneski so v evrih.

Res je, da je število izdanih računov nižje za 74,9 milijona, toda za to je lahko več razlogov. Eden od razlogov so racionalni nakupih posameznikov.

V spodnji tabeli je prikazano število izdanih računov v januarju in februarju v zadnjih petih letih. Kot vemo, je bila epidemija covida uvedena 13. 3. 2020. To pomeni, da sta bila januar in februar leta 2020 dva normalna meseca. V teh dveh mesecih je bilo izdanih več računov kot predhodno leto, to je leta 2019, in tako bi se nadaljevalo in če ne bi bilo covida, bi bile te številke prav gotovo višje. Žal pa se je zaradi covida število izdanih računov po marcu 2020 zmanjšalo, kar je popolnoma normalno, saj je šlo za epidemijo in velike omejitve poslovanja. Zaradi tega je bilo število izdanih računov januarja in februarja 2021 (čas covida) nižje kot leta 2020. Toda januarja in februarja 2022 se je število izdanih računov zvišalo in gre proti starim številkam. Tako je letos januarja bilo izdanih 69.710.431 računov in za pričakovati je, da bo naslednje leto število izdanih računov doseglo številko iz leta 2019.

Tudi zmanjšanje števila izdanih računov v februarju 2023 je v skladu s podatki iz preteklih let, saj je bilo februarja 2019 izdanih 2.576.768 manj računov po davčnih blagajnah kot januarja 2019. Podobno je tudi leta 2023, ko je izdanih 2.096.815 računov po davčnih blagajnah, kar pa je 479.953 manj kot tako opevanega leta 2019. Zato je zame letošnje leto, pa tudi leto 2022, glede na predhodni dve koronski leti, uspešno.

Zato ne vidim nobenega dokaza, da se je povečala siva ekonomija, kar trdita ministrstvo za finance in Finančna uprava Republike Slovenije.

Vam, spoštovani bralci, prepuščam odločitev, da podate mnenje, kako razumete te podatke ter ali so bili poslanci in mediji zavedeni, ko so poročali o velikem povečanju sive ekonomije, čeprav so se prihodki zvišali za 4,67 milijarde evrov.

Kdo je izdal manj/več računov?

Odgovorni so ob zagovarjanju ponovne uvedbe tiskanja računov, izdanih po davčnih blagajnah, izpostavili gostinstvo in gradbeništvo, kjer naj bi se zelo zmanjšalo število izdanih računov v letu 2022 v primerjavi z letom 2019. Po preverjanju podatkov te potrditve nisem dobil.

Furs je v svoji predstavitvi navedel, da je bilo v dejavnosti gradbeništva leta 2019 izdanih 7.464.536 računov in leta 2022 pa 4.978.775 računov. Sam tega podatka nisem našel niti v Analizi izdanih računov po SKD (Standardni klasifikaciji dejavnosti), ki jo je pripravil Furs. Če pogledamo to analizo, ugotovimo, da je bilo  v dejavnosti gradbeništva, ki zajema skupine:

• 41 – Gradnja stavb.
• 42 – Gradnja inženirskih objektov.
• 43 – Specializirana gradbena dela.

leta 2019 izdanih 4.034.947 računov, leta 2022 pa 3.276.908 računov, kar je 758.039 računov manj kot leta 2019. So pa zato prihodki po izdanih računih v letu 2022 višji za 50.720.898,46 EUR kot leta 2019. Temu primerno je toliko več tudi davkov iz naslova DDV. Če je to siva ekonomija, si jo lahko samo želimo.

Zanimiva je tudi dejavnost 47 – Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, kjer največji delež zajemajo veliki trgovski centri, ki vsi izdajajo račune in jih tudi tiskajo. V njihovem primeru je bilo leta 2022 izdanih 41.965.296 manj računov kot leta 2019, istočasno pa so bili prihodki po teh izdanih računih v letu 2022 za 1,5 milijarde evrov višji kot leta 2019. Temu primerno je toliko več tudi davkov iz naslova DDV. Če je to siva ekonomija, si jo lahko samo želimo.

Potem sem si ogledal še dejavnost 56 – Dejavnost strežbe jedi in pijač (gostinstvo). V njihovem primeru je bilo leta 2022 izdanih 23.268.193 manj računov kot leta 2019, istočasno pa so bili prihodki po teh izdanih računih v letu 2022 za 161.077.120,11 evra višji kot leta 2019. Temu primerno je toliko več tudi davkov iz naslova DDV. Če je to siva ekonomija, si jo lahko samo želimo.

Nato sem še preveril, v kateri dejavnosti pa je bilo leta 2022 izdanih več računov kot leta 2019. Ugotovil sem, da najbolj izstopa 65 – Dejavnost zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov. V tej dejavnosti je bilo leta 2022 izdanih 11.197.733 računov več kot leta 2019 in leta 2022 so bili prihodki po izdanih računih višji za 664.264.899,98 evra kot leta 2019. Če razmišljamo logično, so potrošniki očitno določeno količino svojih prihrankov, predvsem zaradi strahu iz časa epidemije, preusmerili v varčevanje.

Primerjava s športnikom

Za lažje razumevanje celotne zadeve jo bom predstavil še športno. Vzemimo  primer športnika, ki je leta 2019 postavil svetovni rekord v teku in postal svetovni prvak. V letu 2020 se je poškodoval in nekaj mesecev ni treniral, nato se je leta 2021 še enkrat poškodoval in je ponovno bil odsoten nekaj mesecev. Leta 2022 je ponovno pričel tekmovati in od njega ne moremo pričakovati, da bo že leta 2022 ponovno tako uspešen, kot je bil leta 2019. Potreboval bo nekaj časa, da se vrne po poškodbah v letih 2020 in 2021. Podobno je s številom izdanih računov.

Mnenje drugih

Za mnenje o sivi ekonomiji sem povprašal znanca, ki se nekoliko spozna na pojem sive ekonomije in njegovo odgovor je bil:

»S področjem obravnave sive ekonomije (tudi črna, podzemna, prikrita ekonomija, neformalni sektor, delo na črno, davčna utaja in podobno – vsak od izrazov nosi svoj pomen in neposredno enačenje ni na mestu) sem se v preteklosti aktivno ukvarjal, sploh v luči opredelitve tega pojma, identifikacije aktivnosti in posledic na nacionalno ekonomijo, trg, konkurenčnost – z vidika matematičnih in statističnih proučevanj posameznih dejavnikov vpliva na sivo ekonomijo.

Pri tem sem vedno opozarjal na to, da se soočamo z izzivom ustreznega merjenja, oziroma boljše, ocenjevanja obsega sive ekonomije. Za proučevanje pojava sive ekonomije je treba ta pojav najprej enotno definirati, nato izmeriti oziroma oceniti in na teh rezultatih graditi politike, strategije in ukrepe za njeno zajezitev. V literaturi, predvsem tuji, so se uveljavile različne metode ocenjevanja obsega sive ekonomije, vsak s svojimi predpostavkami in omejitvami. Pri tem poudarjam, da je proučevanje pojava sive ekonomije v Sloveniji skromno. Še EUROSTAT, IMF in OECD nimajo enotne definicije pojma siva ekonomija. 

Pavšalne, nestrokovne in metodološko neustrezne ocene vzrokov in obsega sive ekonomije lahko vodijo do neustreznih odločitev na področju davčne, podjetniške, socialne in še kakšne politike. Na napačni osnovi namreč te ne dosežejo svojih ciljev dovolj učinkovito oziroma jih sploh ne dosežejo. Uradne “ocene” pa so pomemben vir številnim mednarodnim institucijam pri vrednotenju stanja in tveganj javnofinančnega in gospodarskega okolja (OECD; IMF, Evropska komisija), zato to področje terja ustrezno raven skrbnosti in relevantnosti.  

Ni mi znano, kakšna uradno priznana metodologija se uporablja za merjenje sive ekonomije v Sloveniji v tem primeru, predhodno pa na katere uradne, ustrezno metodološko podprte podatke iz preteklih obdobij se FURS in MF naslanjata, da lahko podata oceno povišanja sive ekonomije v letu 2022/2023 glede na preteklo obdobje.   

To področje (siva ekonomija) terja mnogo resnejšo in odgovornejšo obravnavo. Nikakor ni strokovno dopustno podajati ocen obsega sive ekonomije zgolj na podlagi enega kazalnika (število izdanih računov), ki nikoli ni prestal nobene strokovne presoje, analize oziroma raziskave.«

Zaključek

Govoriti o povečanju sive ekonomije zaradi manjšega števila izdanih računov ob istočasnem zelo visokem povečanju prihodkov je milo rečeno neresno. Kaj pa če je bila siva ekonomija višja leta 2019 in ne leta 2022, saj je bilo izdanih veliko računov, prihodki pa so bili nižji kot leta 2022. Če želimo filozofirati, si lahko zastavljamo veliko vprašanj, lahko razvijamo veliko teorij, toda šteje le eno, to pa je, da je leta 2022 bilo ustvarjenih za 4,674 milijarde več prihodkov po izdanih računih po davčnih blagajnah, kot je to bilo leta 2019. Zaradi tega ne moremo govoriti o povečanju sive ekonomije, temveč o visoki davčni morali in zavesti slovenskih davkoplačevalcev.

Mag. Ivan Simič

odgovorni urednik revije Denar