Novinar Mladine Borut Mekina se je v današnji Mladini, v članku z naslovom “Simič ima (vedno) prav”, ponovno obregnil v mojo analizo števila izdanih računov v letih 2019 in 2020. G. Mekina je znan novinar Mladine, kateremu se še ni uspelo zaposliti v državni upravi in zaradi tega pač piše provladne članke. Poleg tega pa se očitno, vsake toliko časa, loti pisanja o debirokratizacijskih ukrepih prejšnje vlade, saj v tej vladi nisem zasledil še nobenega. Verjamem, da g. Mekina težko dojema poenostavitve, toda vseeno bi se lahko bolj potrudil. Za začetek si lahko na povezavi preberete moj blog z dne 02.04.2022, ko sem temu novinarju odgovoril na njegovo nestrinjanje glede zakonske ureditve prostovoljnega elektronskega vročanja pošiljk državljanom, ko pa je letos prišlo do prisiljenega samoodločanja za elektronsko vročanje, torej brez zakonske podlage, pa se ni oglasil. Temu ne moremo reči novinarska nevtralnost oziroma novinarska neodvisnost.
V današnji Mladini se je novinar lotil mojega analiziranja oziroma razmišljanja o številu izdanih računov v letih 2019 in 2022, o čemer lahko več preberete na mojem blogu na povezavi. Vse napisano temelji na podatkih Fursa, zato spoštovanemu novinarju predlagam, da v roke vzame računalnik in se loti seštevanja in odštevanja.
Moji odgovori so naslednji:
- v letu 2022 je res manj izdanih računov kot leta 2019 in to 74.944.271 (9,45 odstotkov), ampak prihodki so v letu 2022 višji za 4.674.019.706,89 EUR, kot leta 2019, to pa za mene ni povečanje sive ekonomije. Ob tem pa je potrebno upoštevati vse težave zaradi epidemije COVID-19 in praktično skoraj dvoletni zmanjšanj obseg poslovanja.
- Leta 2019 so bile trgovine odprte tudi ob nedeljah in praznikih, kar pomeni cca 55 do 60 dni več, kot v letu 2022. To je dva meseca več in, če je bilo v letu 2019 izdanih 867.532.969 računov in če izhajamo iz dejstva, da 55 do 60 dni pomeni dva meseca, to pomeni, da moramo število izdanih računov v letu 2019 deliti s 14. Tako ugotovimo, da je bilo v letu 2019 mesečno izdanih, v povprečju, 61.966.640 računov. V letu 2022 pa je bilo izdanih 792.588.698 računov, oziroma mesečno v povprečju 66.049.058 računov, kar pomeni, da je bilo v letu 2022 mesečno v povprečju izdanih 4.082.418 več računov, kot mesečno v letu 2019..
- Temu pritrjuje tudi podatek, da je do največjega padca izdanih računov v letu 2022 prišlo v Trgovini na drobno, razen z motornimi vozili in to za 41.965.296 računov (razlog je zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih), kar predstavlja 56,00 odstotkov vsega zmanjšanja izdanega števila računov. Toda, pozor, prihodki v Trgovini na drobno pa so bili v letu 2022 višji za 1.506.046.924,88 EUR (1,5 milijarde). A je to povečanje sive ekonomije?
- Prihodki po izdanih računih so bili v letu 2022 za 4.674.019.706,89 EUR, to je 4,67 milijarde evrov višji kot leta 2019. A je to povečanje sive ekonomije?
- Glede navedbe novinarja, da je v gradbeništvu število računov padlo z 33,3 odstotke mu sporočam, da je bilo, tako podatki Fursa, v letu 2019 v gradbeništvu izdanih 4.034.947 računov, leta 2022 pa 3.276.908, kar predstavlja 758.039 manj izdanih računov, to pa ni 33,3 odstotkov manj. Toda pozor, prihodki v maloprodaji v gradbeništvu so v letu 2019 znašali 114.385.161,07 EUR, v letu 2022 pa 165.106.059,33 EUR, kar je 50.720.898,46 EUR več. To pomeni, da so bili prihodki v gradbeništvu, v letu 2022 višji kot leta 2019. A je to povečanje sive ekonomije? Poleg tega Furs lahko točno ugotovi, kdo je je izdal manj računov in za razjasnitev bi to tudi moral storiti in javnost obvestiti, zakaj so določeni davčni zavezanci izdali manj računov. O tem bi moral obvestiti javnost, kot jih je obvestil o povečanju sive ekonomije, katerega pa jaz ne vidim, sploh pa ob navedbi Fursa, da danes kar 97 odstotkov davčnih zavezancev prostovoljno plačuje davke.
- Poleg tega pa je potrebno navesti, da so kljub zakonski določbi, da ni potrebno tiskati izdanega računa, vsi veliki trgovci, pa tudi veliko število majhnih trgovcev, gostincev in zavezancev v storitveni dejavnosti, še zmeraj tiskali izdane račune. Za netiskanje računov se je mogoče odločila le peščica zavezancev, ki pa so nepomembni za davčne prihodke proračuna. Sploh pa ob dejstvu, da Furs vsak trenutek ve kdo izdaja in kdo ne izdaja račune in to lahko kontrolira tudi iz pisarne, nato pa še preveri na terenu pri konkretnih davčnih zavezanci. Dejstvo je, da nas mednarodne organizacije opozarjajo, da preveč časa izgubljamo z nadzorom majhnih davčnih zavezancev, namesto, da bi se nadzirali veliki davčni zavezanci.
Novinar v članku tudi zapiše:
»ker je davčni izpad očiten, so na ministrstvu za finance predlagali ponovno uvedbo obveznega izdajanja računov.«
Kot sem že navedel in to tudi izhaja iz podatkov Fursa, ni prišlo do izpada prihodkov, saj je bilov letu 2022 za 4,76 milijarde več prihodkov po izdanih računov preko davčnih blagajn kot v letu 2019, pa še dve korona leti sta bili vmes. Davčni prihodki v letu 2022 so bili rekordni, zato ne vem od kod ministrstvu za finance in novinarju Mladine podatek, da je prišlo do davčnega izpada.
Dotaknil se bom še davčnih prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost. Po podatkih iz letnega poročila Fursa je bilo leta 2019 pobranega 3.871.520.644,00 EUR davka na dodano vrednost, leta 2022 pa 4.747.438.238,00 EUR, kar je 875.917.594,00 EUR več kot leta 2019. A je to povečanje sive ekonomije?
Zato lahko zaključim, da zapis novinarja Mladine ni konkreten, ni korekten in ni analitičen. Zaradi tega je njegov članek težko šteti za verodostojnega. Na naslov pa nimam pripomb.
S spoštovanjem,
mag. Ivan Simič