Znanec me je opozoril na današnji članek v Časniku Finance z naslovom:
»Juhart: Stališče Fursa za davek za iztisnjene delničarje je butalsko«.
Že ko sem prebral naslov mi je bilo jasno za kaj gre, saj mi je znano stališče Fursa v tovrstnih primerih in vedite, da je zadeva lahko še hujša, kar vam predstavljam v nadaljevanju.
Fizična oseba je leta 2017 prodala 10 odstotni delež v družbi za 50.000,00 EUR. Nabavna vrednost tega deleža je znašala 10.000,00 evrov. Po izteku leta je fizična oseba vložila napoved za odmero davka od kapitalskega dobička. Davčni organ se ni strinjal s prodajno vrednostjo in je naročil cenitev vrednosti 10 odstotnega deleža. Cenilec je opravil cenitev iz katere je izhajalo, da znaša vrednost 10 odstotnega deleža 200.000,00 evrov. Zaradi tega je davčni organ fizični osebi odmeril davek od razlike med nabavno in ocenjeno vrednostjo. Glede na to, da je tako ocenjeni dobiček znašal 190.000,00 evrov in je fizična oseba bila lastnik deleža več kot pet let in manj kot deset let, ji je davčni organ odmeril davek po stopnji 20 odstotkov, to je v znesku 38.000,00 EUR.
Glede na to, da je davčni organ s cenitvijo določil višjo vrednost 10 odstotnega deleža je fizična oseba od kupca deleža zahtevala, da naj ji nakaže razliko kupnine, saj je davčni organ ocenil, da je delež več vreden in ji je tudi odmeril davek od razlike med ocenjeno in nabavno vrednostjo in ne med prodajno in nabavno vrednostjo.
Kupec je pristal le na delno zvišanje kupnine. Tako sta fizična oseba kot prodajalec in kupec sklenila dodatek k prodajni pogodbi, v kateri sta kupnino za delež zvišala iz 50.000,00 evrov na 90.000,00 evrov. Kupec je fizični osebi nakazal še dodatnih 40.000,00 evrov kupnine. Glede na to, da je fizična oseba plačala davek od razlike med ocenjeno vrednostjo (200.000,00 evrov) in nabavno vrednostjo (10.000,00 evrov), to je v znesku 38.000,00 evrov, je menila, da zaradi dodatnega nakazila kupnine ne more biti nič narobe. Žal se je zmotila.
Davčni organ je v njenem primeru zavzel stališče, da dodatna kupnina v znesku 40.000,00 evrov, katero je prejela fizična oseba, ne predstavlja plačilo dodatne kupnine, od katere je že plačan davek, temveč, da to dodatno plačilo kupnine predstavlja nekaj drugega, oziroma da gre za drugi dohodek, od katerega še ni bil plačan davek. Zaradi tega davčni organ sedaj fizični osebi odmerja 25 odstotno akontacijo dohodnine od drugega dohodka, to je od 40.000,00 evrov. Akontacija bo znašala 10.000,00 evrov.
Za takšno odločitev davčnega organa ni zakonske podlage v nobenem predpisu, sploh ob dejstvu, da je od celotnega kapitalskega dobička 190.000,00 evrov že enkrat plačan davek. Davčni organ je pri vodenju davčni postopkov dolžan spoštovati davčne predpise in mora ugotoviti materialno resnico, pri tem pa ga ne sme voditi želja po višji ali celo dvojni obdavčitvi davčnega zavezanca, kar se dogaja v tem primeru. Tako je v 5. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določeno:
»da je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju. Predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, se vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.«
V primeru davčnega zavezanca davčni organ krši to osnovno načelo davčnega postopka. Po ekonomski vsebini gre za dodatno delno plačilo zvišane kupnine, katero je v davčnem postopku določil davčni organ. Zato bi tudi v tem primeru lahko uporabili uvodoma citiran naslov v Časniku Finance. Zahvaljujem se profesorju dr. Mihi Juhartu za njegov komentar, kar pomeni, da nismo le davčni svetovalci tisti, ki ne razumemo trenutnih odločitev Furs. Žal smo takšnega samovoljnega postopanja Fursa navajeni v osebnih davčnih pregledih, prodajah lastnih poslovnih deležev, pa pri naknadnih vplačilih kapitala in še bi lahko našteval. Vse to so primeri, ko je davčni organ kljub opozorilom stroke, neusmiljeno odmerjal in pobiral davek, nato pa je po odločitvah sodišč, da je bilo njegovo postopanje nezakonito, davčnim zavezancem vračal davek in pripadajoče zamudne obresti.
V tem in še nekaterih podobnih primerih, ki se dogajajo v tem času, se kot še kako resničen izkaže tekst zadnje vrstice v mojem 177-em blogu z dne 24.06.2022, katerega lahko preberete na tej povezavi: https://simic-partnerji.si/2022/06/24/spostovani-predsednik-vlade-dr-robert-golob-177/
Že sedaj pa napovedujem moj jubilejni 200-ti blog z naslovom »Siva ekonomija ali manipulacija z davčnimi blagajnami?«, ki bo objavljen jutri.
S spoštovanjem,
mag. Ivan Simič