Na spletni strani https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-izhodisca-davka-na-premozenje-bodo-predvidoma-pripravljena-do-januarja/725427 sem zasledil naslednji zapis:
“Ko bo prišlo do davka na premoženje, se bo v celoti ta zajem sredstev prelil v znižanje obremenitev plač. Verjamem, da bo razbremenitev plač ciljna, ampak o tem bodo odločali strokovnjaki, in ne predsednik vlade. K temu bi rad dodal samo še eno zadevo, o kateri se res ne govori in bo spet pokazala na tudi konec koncev različne interese v družbi. V Sloveniji je res visoka obremenitev s prispevki, neposredno plače. Medtem ko so stroški delodajalcev iz teh istih plač in iz dela bistveno manj obremenjeni kot na primer v sosednji Avstriji, pa se o tem nikoli ne govori,” je pojasnil Golob.
“Načrt je, da se do konca tega leta, se pravi v naslednjih dveh mesecih, pripravi izhodišča, na kakšen način naj bolj obremenimo premoženje in s tem razbremenimo delo,” je še dejal Golob. Izhodišča deležniki pripravljajo v okviru sveta za davke na ministrstvu za finance. V tem svetu so tako delodajalci kot delojemalci in preostala stroka, je poudaril Golob. Po njegovih besedah je ključno izhodišče nevtralnost.
Komentiral bom naslednji del izjave predsednika vlade:
“Ko bo prišlo do davka na premoženje, se bo v celoti ta zajem sredstev prelil v znižanje obremenitev plač.«
Kot prvo se bo predsednik vlade moral odločiti ali govori o obdavčitvi premoženja ali o obdavčitvi nepremičnin. Pojem »premoženje« je širši od pojma »nepremičnina« in v kolikor predsednik vlade govori o tem, da bodo uvedli davek na premoženje, to pomeni, da bodo obdavčili ne samo nepremičnine, ampak tudi drugo premoženje državljanov (plovila, depozite v bankah, avtomobile, vrednostne papirje, plemenite kovine, …..). Če pa je mislil samo nepremičnine, potem bi se moral pravilno izraziti, da ne bomo ponovno imeli težave s slovnico. Na napačno izrazoslovje, ne samo predsednika vlade, temveč tudi nekaterih drugih članov vlade opozarjam že nekaj časa.
Predsednik vlade je prav tako povedal, da se bo celoten zajem sredstev od davka na premoženje (ali samo od nepremičnin) prelil v znižanje obremenitve plač. Pa poglejmo koliko davka na premoženje je pobrala finančna uprava leta 2023.
Kot izhaja iz Letnega poročila Fursa za leto 2023 https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/FURS/Strateski-dokumenti/2024/Letno-porocilo-Financne-uprave-za-leto-2023.pdf, gre za stran 93, so davčni prilivi iz naslova davka na premoženje (od stavb, od prostorov za počitek in rekreacijo) v letu 2023 znašali 9.587.346,00 EUR, izdanih pa je bilo 147.633 odločb. Če k premoženju prištejem še plovila, je na isti strani navedeno, da so davčni prilivi iz naslova davka na vodna plovila in dodatni davek od plovil znašali 779.397,00 EUR, izdanih pa je bilo 8.095 odločb.
Če k temu dodamo še znesek davčnih prilivov iz naslova NUSZ, ki so znašali 272.240.321,00 EUR in izdanih je bilo 858.839 odločb fizičnim osebam in 37.628 odločb pravnim osebam, ugotovimo, da so davčni prilivi iz vseh treh vrst davkov znašali skupaj 282.607.064,00 EUR in izdanih je bilo skupaj 1.052.195 odločb. Če poenostavim, to pomeni, da je povprečna odmera vseh treh davkov od premoženja znašala 268,59 EUR (282.607.064,00 EUR : 1.052.195 odločb). V nadaljevanju te podatke predstavljam še v obliki tabele:
VRSTA DAVKA | ZNESEK DAVKA | ŠTEVILO ODLOČB |
Davek na vodna plovila | 779.397,00 | 8.095 |
Davki od premoženja | 9.587.346,00 | 147.633 |
NUSZ | 272.240.321,00 | 896.467 |
S K U P A J : | 282.607.064,00 | 1.052.195 |
282.607.064,00 EUR : 1.052.195 ODLOČB = 268,59 EUR
Furs je v letu 2023 pobral 9.873.203.653,00 EUR prispevkov za socialno varnost (53. stran Letnega poročila Fursa) in 2.933.205.068,00 EUR dohodnine (31. stran Letnega poročila Fursa), ki se v glavnem nanaša na stroške dela, kar skupaj znese 12.806.408.731,00 EUR.
Za zaključek še moje vprašanje predsedniku vlade:
»Če so v letu 2023 znašali davčni prihodki iz naslova:
- prispevkov za socialno varnost in dohodnine, kar bremeni plače zaposlenih, 12.806.408.731,00 EUR,
- davka na premoženje in NUSZ pa 282.607.064,00 EUR (to je 2,20676280 % od socialnih prispevkov in dohodnine).
za koliko se mora povečati obdavčitev premoženja (ali zgolj nepremičnin), da bo to bistveno vplivalo na znižanje obremenitve plač.«
Ob vsem tem sem zanemaril dejstvo, da so davki od premoženja prihodek občin, kar pomeni, da tega davka ne moreš uporabiti za znižanje obremenitve plač, če pa ga že uporabiš, potem se mora občinam nadomestiti ta izpad.
Mag. Ivan Simič