“ZA” interventni zakon (279)

Državni zbor Republike Slovenije je na seji, ki je bila 11.05.2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Že v fazi njegovega sprejemanja, sploh pa po njegovem sprejemu so se pojavila nasprotovanja temu zakonu, pod pretvezo, da gre za darila bogatim. Poleg tega kritiki trdijo, da sprejem navedenega zakona pomeni eno milijardo manj v proračunu, kar nikakor ne drži. Ta znesek, to je moja ocena, lahko znaša med 200 do 300 milijonov evrov, kar pa je približno toliko, kolikor je proračun izgubil s prenosom prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega, pa se zaradi tega nihče od sedanjih kritikov ni razburjal in se še zmeraj ne razburja. Če pa k temu dodamo še zvišanje plač v javnem sektorju, za katere še danes ne vemo ali gre za 1,3 milijarde, ali za dve milijardi ali tri milijarde minusa v proračunu.

Zakon sem prebral, v tekstu zakona ne najdem darila bogatim, saj gre za ureditev oziroma ureditve, katere bi že morali imeti, ne pa da se uvajajo šele sedaj. V nadaljevanju bom podal moje razmišljanje o tem zakonu in iz tega mojega razmišljanja bo razvidno zakaj bom na referendumu glasoval »ZA« uveljavitev tega zakona. Nekateri mi bodo očitali, da imam osebni interes in da je ta zakon za mene ugoden. Recimo, da to drži v tistem delu, ko je v zakonu določeno, da če se upokojiš in nadaljuješ z delom, da ti potem pripada polna pokojnina, ne pa le 40 % oziroma 20 %. Toda, če izhajam iz ureditev v preostalih 26 državah EU, o čemer je več govora v nadaljevanju, potem se lahko vprašamo zakaj je Slovenija edina država, kjer ni možno delati in prejemati polno pokojnino. Menim, da bi lahko govorili tudi o kršenju ustavne pravice do enakosti, saj tisti, ki se upokojijo in ne delajo še naprej, prejmejo polno pokojnino, tisti, ki se odločijo, da bodo delali še naprej ter na ta način še dodatno vplačevali v državni proračun, pa se jim vzame pridobljena pravica, to je 60 % oziroma 80 % pokojnine.

Zasledil sem pozive Sindikata za šolstvo in drugih sindikatov javnega sektorja k podpori referendumu o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prav tako sem zasledil odgovore zagovornikov zakona, na navedbe sindikata, ki so zapisali, da so sindikalni pozivi utemeljeni z neresnicami, ne pa z dejstvi, ki izhajajo iz rešitev v zakonu.

Dejstvo je, da interventni zakon NE posega v plače v javnem sektorju in NE vsebuje nobene določbe, ki bi zniževala plače v javnem sektorju ali ustavljala napredovanja. Zakon prav tako NE vsebuje zamrznitve izvajanja plačne reforme v javnem sektorju.

Po informacijah, katere sem pridobil, se je vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Cigler Kralj, kot prvopodpisani pod zakon, 17. aprila 2026 udeležil seje Ekonomsko-socialnega sveta. Socialnim partnerjem je želel predstaviti zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ter se z njimi pogovoriti o predlaganih rešitvah, vendar so predstavniki sindikatov s postopkovnim zapletom obravnavo predloga zakona na ESS preprečili, saj niso želeli potrditi niti predlaganega dnevnega reda.

Prav tako menim, da so neutemeljne kritike glede načina sprejemanja zakona v obliki »omnibus«, saj je Ustavno sodišče v primeru Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je leta 2022 pripravil Inštitut 8. marec, že presodilo, da izbira načina noveliranja ni predmet ustavnega urejanja in spada v polje proste presoje zakonodajalca. Zakaj danes odgovorni menijo drugače ne vem in ne razumem.

Toda pojdimo po vrsti.

ZAKON O DOHODNINI

Normirani s.p.

Spremembe pri normiranem s.p. so primerne in jih podpiram. Edino pripombo imam na višino normiranih odhodkov, saj sam zagovarjam poenostavitev, to je eno stopnjo višine normiranih odhodkov, ne pa tri kot je sedaj predlagano. Toda, ta zadeva se da urediti naknadno.

Znižanje stopnje dohodnine od najemnin

V interventnem zakonu je določeno, da se stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zniža iz sedanjih 25 % na 15 %. S to spremembo se strinjam, saj menim, da bo ta sprememba dolgoročno, predvsem ob sklepanju novih najemnih pogodbe, prispevala k znižanju najemnin. Se pa strinjam, da bo pri obstoječih najemnih pogodbah ta razlika ostala najemodajalcem rezen, če najemnik ne bo vztrajal na dodatku k najemni pogodbi in s tem k prilagoditvi višine najemnine, glede na spremembo zakona o dohodnini.

Prav tako se strinjam s predlagano 5 % stopnjo dohodnine od dohodka iz oddajanja stanovanja ali stanovanjske hiše v najem:

• rezidentu, ki vzdržuje vsaj enega otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, če s tem otrokom dejansko prebiva v tej nepremičnini in ima v njej prijavljeno stalno prebivališče, ali
• rezidentu do dopolnjenega 30. leta starosti, ki v tej nepremičnini dejansko biva in ima v njej prijavljeno stalno prebivališče.

Ti dve spremembi sta pozitivni in pomeni velik prispevek, k znižanju najemnin za mlade, zato me presenečajo kritike nasprotnikov zakona. Ta sprememba ni za bogate, temveč za mlade.

ZAKON O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST

V tem zakonu se dodaja novi 6.a člen, ki se glasi:

»Najvišja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost za vse zavezance in za vse prispevke po tem zakonu mesečno znaša 7.500,00 evrov.

 Če osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov presega znesek iz prejšnjega odstavka, se prispevki obračunavajo in plačujejo od zneska 7.500,00 evrov.)

V zvezi z navedeno spremembo je slišati veliko pripomb in to predvsem, da gre za darilo bogatim, da ruši solidarnost pri plačevanju socialnih prispevkov in podobno. Dejstvo je, da je višina pokojnine navzgor omejena, kar pomeni, da tisti, ki prejemajo visoko plačo, ne bodo nikoli prejeli pokojnino v tisti višini, kot bi jim pripadala glede na višino bruto plače in glede na višino plačanih pokojninskih prispevkov. Podobno velja tudi za ostale socialne prispevke. Kritiki te spremembe trdijo, da se s tem ruši solidarnost, kar ne drži, saj je do 7.500,00 EUR dovolj solidarnosti, nad tem zneskom pa je še dodatna dohodnina. Kritiki pozabijo povedati, da vsi tisti, ki ne bodo plačevali prispevkov za socialno varnost nad zneskom 7.5000,00 EUR,  bodo plačevali višjo dohodnino od davčne osnove nad 7.500,00 EUR, katero predstavlja znesek socialnih prispevkov, katere ne bodo plačali, saj se za ta znesek poveča njihova bruto plača. To pomeni, da se večji del socialnih prispevkov, ki ne bodo plačani nad mejo 7.500,00 EUR vrne v državni proračun preko dohodnine. Poleg tega pa je pričakovati, da bodo delodajalci potem, ko se bo, če se bo uveljavila ta sprememba, pri sklepanju novih pogodb o zaposlitvi upoštevali to dejstvo in se bodo znižali zneski bruto plač.

V nadaljevanju si lahko ogledate tabelo, v kateri so naveden vse države EU. Iz te tabele je razvidno, katere države imajo omejitve obračunavanja prispevkov za socialno varnost in katere ne ter koliko znašajo mejni zneski. Ta tabela je bila sestavljena s pomočjo umetne inteligence, kar pomeni, da lahko vsak od vas preveri, ali so podatki verodostojni.

Torej, kot lahko vidimo, neke vrste zgornjo mejo za obračunavanje socialnih prispevkov ima 18 držav EU od 27, to je več kot polovica in zaradi tega me preseneča tolikšno nasprotovanje tej ureditvi.

ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

Dvojni status – delo in 100 % pokojnina

V interventnem zakonom je določeno, da se v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju doda novi 115.a člen, v katerem je urejen dvojni status in izplačilo 100 % pokojnine. Prva dva odstavka navedenega člena glasita:

»(1) Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ………………….. in na območju Republike Slovenije nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma z opravljanjem dejavnosti ali začne ponovno delati na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma opravljati dejavnost, pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16., 17. in četrtega odstavka 19. člena tega zakona

 (2) Oseba iz prejšnjega odstavka ima hkrati status zavarovanca in status uživalca ter se ji zagotavlja 100 % izplačilo pokojnine.«

Kritiki te spremembe so svoje kritike, za katere ni nobenega utemeljenega razloga, razen zgolj nasprotovanja tej spremembi, usmerili v minus, ki naj bi nastal v pokojninski blagajni, ker bodo tisti, ki sedaj še naprej delajo, prejeli polno, to je 100 % pokojnino, danes pa prejemajo 40 % ali 20 % pokojnino. Poleg tega trdijo, da se bo s to spremembo delavce prisililo, da se upokojijo, oni pa bi še radi naprej delali. Dejstvo je, da je v Sloveniji cca 660.000 upokojencev in do tega jih je junija 2026 po upokojitvi delalo 22.144, kar je 3,37 % od vseh upokojencev. Tistih, ki prejemajo 40 % pokojnino jih je delalo 17.435, oziroma 2,65 % od vse upokojencev in tistih, ki prejemajo 20 % pokojnino jih je delalo 4.709, oziroma 0,72 % od vseh upokojencev. Kot lahko vidimo se za nadaljevanje dela, kljub temu, da izpolnjujejo pogoje za upokojitev, v času, ko ni prisilnega upokojevanja, odloči zgolj 3,37 upokojencev.

Zaradi tega meni, da so trditve o prisilnem upokojevanju po uveljavitvi interventnega zakona pretirane oziroma predmet zavajanja. Sploh pa glede na to, da je v zakonu predvideno, kako se postopa, če delavec, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, želi delati še naprej. Tako je v 24. členu interventnega zakona določen tekst novega 119.a člena Zakona o delovnih razmerjih. V njemu je določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po zakonu, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine. To je starost 60 let in 40 let delovne dobe, ali 65 let in najmanj 15 let delovne dobe.

Delavec lahko predlaga nadaljevanje dela najpozneje 90 dni pred dnevom izpolnitve pogoja za upokojitev. Delodajalec mu pa najpozneje v 30 dneh od prejema pisnega predloga pisno sporoči svojo odločitev. Lahko se strinja in mu pošlje novo pogodbo o zaposlitvi ali navede utemeljene razloge zakaj zaposlitvi nasprotuje. Če delodajalec ne odgovori v roku 30 dni se šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve in pod enakimi pogoji.

Če se delavec ne strinja z odločitvijo delodajalca, da ne želi nadaljevati dela z delavcem po izpolnitvi pogojev za upokojitev, lahko delavec v 30 dneh od pisnega odgovora delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Torej, ne drži, da bodo delavci, ki želijo še delati, avtomatsko ostali brez dela.

Ob tem pa kritiki te določbe ne povedo, da že danes imamo prisilno upokojevanje pri sodnikih in notarjih, ki se morajo upokojiti do konca leta, v katerem dopolnijo 70 let.

V nadaljevanju je tabela v kateri je navedeno število oseb, ki so marca 2026 izpolnjevale pogoje za upokojitev in so še naprej delale in to po dejavnostih, ločenih med javnim in zasebnim sektorjem.

Glede trditev nasprotnikov interventnega zakona, da bo zaradi možnosti prejemanja 100 % pokojnine vseh tistih, ki nadaljujejo z delom, v pokojninski blagajni nastal minus, je potrebno poudariti, da bi do tega minusa, oziroma povečanega odhodka pokojninske blagajne prišlo tudi v primeru, če ti ne bi nadaljevali z delom in bi se takoj upokojili, ko so izpolnili pogoje za upokojitev. Zato trdim, da kritiki interventnega zakona zavajajo.

Še enkrat ponavljam, če nobeden upokojenec ne bi nadaljeval z delom in bi se vsi upokojili, bi pokojninska blagajna imela identične odhodke, kot jih bo imela sedaj, ko še naprej delajo in jim bo z interventnim zakon pripadala cela pokojnina.

Če se določena skupina upokojencev, gre za nekaj več kot 22.000 upokojencev odloči, da bo še naprej delal, je popolnoma normalno, da jim pripada 100 % pokojnina, saj so si jo zaslužili, s tem, ko pa še naprej delajo, pa še naprej plačujejo socialne prispevke in s tem povečujejo prihodke državnega proračuna. Torej, vračajo v proračun.

Če bi vsi, ki sedaj delajo in prejemajo 40 % ali 20 %, prejeli 100 % pokojnino, bi to pomenilo cca  240 milijonov višjih odhodek iz pokojninske blagajne, ampak to je znesek, ki jim pripada v vsakem primeru. Če se odločijo, da po upokojitvi ne bodo delali, bodo prejeli to pokojnino, če pa še naprej delajo in prejemajo polno pokojnino, pa s svojim delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost in dohodnine polnijo proračun.

V nadaljevanju sem s pomočjo umetne inteligence pripravil tabelo s pregledom možnosti nadaljevanja dela in prejemanja polne pokojnine v vseh 27-tih državah EU. Kot lahko vidimo te možnosti nimamo samo v Sloveniji, Hrvaška pa ima določeno specifiko in to v primeru, če delaš manj kot polovični delovni čas, ti poleg plače pripada cela, to je 100 % pokojnina, če pa delaš več kot polovični delovni čas, pa ti pripada le 50 % plače.

Država       100 % pokojnine +     Mora 

                    pokojnina in             prekiniti

                    polna zaposlitev       zaposlitev    Omejitev zaslužka/zmanjšanje      

Avstrija           ✅ DA                       Ne            Ne po redni upokojitveni starosti

Belgija            ✅ DA                       Ne            Praviloma ne po izpolnitvi pogojev

Bolgarija         ✅ DA                       Ne            Ne

Hrvaška          ❌ NE za polni                          50 % pokojnine pri delu nad

delovni čas                               polovico polnega časa

Ciper              ✅ DA                       Ne            Ne

Češka             ✅ DA                       Ne             Ne

Danska            ✅ DA                      Ne            Plača ne zmanjša državne pokojnine

Estonija           ✅ DA                      Ne              Ne

Finska             ⚠️ DA, vendar         Da             Praviloma ne po ponovni zaposlitvi

Francija           ⚠️ DA,                     Da             Pri nepopolni pokojnini lahko velja

pod pogoji                                  omejitev

Nemčija           ✅ DA                     Ne             Ne

Grčija             ⚠️ DA                      Ne             Pokojnina se ne zmanjša

Madžarska      ✅ DA                    Ne              Ne

Irska                ✅ DA                    Ne              Ne

Italija              ⚠️ DA                     Da             Za običajno starostno pokojnino

po prekinitvi                                 praviloma ne

Latvija            ✅ DA                     Ne              Ne

Litva               ✅ DA                     Ne              Ne

Luksemburg  ✅ DA                      Ne              Pokojnina praviloma ostane cela

Malta             ✅ DA                      Ne              Ne po predpisani starosti

Nizozemska  ✅ DA                      Ne              Ne za državno AOW

Poljska      ⚠️ DA,                         Da              Po ponovni zaposlitvi praviloma

po prekinitvi                                      brez limita po redni starosti

Portugalska ⚠️ DA,                       Da              Nato praviloma 100 %

po prekinitvi

Romunija     ✅ DA                       Ne              Praviloma ne

Slovaška      ✅ DA                       Ne              Ne pri običajni starostni pokojnini

Slovenija      ❌ NE                        —              40 %, nato 20 % pri polni vključitvi

Španija         ⚠️ DA                   Poseben        45–100 %

šele postopoma              režim

Švedska       ✅ DA                         Ne           Ne

Mali s.p. in plačilo prispevkov

V 21. členu interventnega zakona je določeno, da se v Zakonu o pokojninskem in invalidske zavarovanju doda novi 145.a člen. Gre za določitev najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene in kmete. Tako je določeno, da se zavarovalna osnova za zavarovanca, pri katerem letni prihodek ne preseže letne minimalne plače, ki znaša 17.782,56 EUR, določi največ v višini 45 % minimalne letne plače. V kolikor to preračunamo na mesečni nivo, to pomeni, da znaša mesečna zavarovalna osnova 666,85 EUR, oziroma socialni prispevki delojemalca in delodajalca, brez dolgotrajne oskrbe, 254,74 EUR (38,2 %). V četrtem odstavku je določeno, da zavezanec lahko ta ukrep koristi samo enkrat za obdobje 24 mesecev. Torej, ne gre za ukrep, ki bi veljal večno.

Poleg tega pa je potrebno vedeti, da že danes velja pravilo, da vsak s.p., ki prvič prične s svojo dejavnostjo, prvo leto plačuje le 50 %, drugo leto pa 70 % pokojninskega prispevka. To pomeni, da še sedaj imamo nek popust pri normalnem s.p.

Ta rešitev z malim s.p. je dobra odločitev predvsem za tiste, ki želijo začeti z dejavnostjo in na začetku ne bodo imeli dovolj visokih prihodkov. Poleg tega pa ta ukrep velja samo enkrat za obdobje 24 mesecev.

ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI

V zakonu je določeno, da se od pokojnin ne plačuje prispevek za dolgotrajno oskrbo. To določbo ocenjujem kot pozitivno in jo gledam dolgoročno. To pomeni, da je popolnoma normalno, da nekdo, ki je 40 let plačeval prispevek za dolgotrajno oskrbo, da ga po upokojitvi ne plačuje več- Zato je to določbo potrebno gledati s tega zornega kota. Presenečajo me komentarji nekaterih upokojencev, ki trdijo, da pa oni želijo plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo in se zaradi tega ne strinjajo s to spremembo zakona. Moj nasvet njim je, da v kolikor želijo še naprej plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, da ga lahko plačujejo v obliki prostovoljnega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

V 24. členu interventnega zakona je določeno, da se v Zakonu o delovnih razmerjih doda nov 119.a člen, v katerem je urejeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo pravice do starostne pokojnine in možnost nadaljevanja delovnega razmerja ali sklenitev novega delovnega razmerja.

Tako je v tem členu določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu z dnem, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Ta določba se v javnosti predstavlja kot prisilno upokojevanje in poseganje v pravico delavca do dela. Kot sem že predhodno predstavil v delu tega zapisa, ki se nanaša na dvojni status, to je delo in 100 % pokojnina, se za nadaljevanja dela, po upokojitvi, določi zgolj 3,37 % od vseh upokojencev. Zaradi tega menim, da so trditve o prisilnem upokojevanju po uveljavitvi interventnega zakona pretirane oziroma predmet zavajanja. Sploh pa glede na to, da je v zakonu predvideno, kako se postopa, če delavec, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, želi delati še naprej. Tako je določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po zakonu, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine. To je starost 60 let in 40 let delovne dobe, ali 65 let in najmanj 15 let delovne dobe.

Delavec lahko predlaga nadaljevanje dela najpozneje 90 dni pred dnevom izpolnitve pogoja za upokojitev. Delodajalec mu pa najpozneje v 30 dneh od prejema pisnega predloga pisno sporoči svojo odločitev. Lahko se strinja in mu pošlje novo pogodbo o zaposlitvi ali navede utemeljene razloge zakaj zaposlitvi nasprotuje. Če delodajalec ne odgovori v roku 30 dni se šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve in pod enakimi pogoji.

Če se delavec ne strinja z odločitvijo delodajalca, da ne želi nadaljevati dela z delavcem po izpolnitvi pogojev za upokojitev, lahko delavec v 30 dneh od pisnega odgovora delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Torej, ne drži, da bodo delavci, ki želijo še delati, avtomatsko ostali brez dela.

Ob tem pa kritiki te določbe ne povedo, da že danes imamo prisilno upokojevanje pri sodnikih in notarjih, ki se morajo upokojiti do konca leta, v katerem dopolnijo 70 let, pa nisem opazil nobene kritike te določbe.

Predlagam vam, da si v delu tega zapisa, ki se nanaša na dvojni status – delo in 100 % pokojnina, ogledate obe tabeli in kako je to urejeno v državah EU.

ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST

S spremembo zakona o davku na dodano vrednost je predvideno znižanje stopnje DDV iz 9,5 % na 5,0 % za določeno vrsto hrane in mi kritike v zvezi s to določbo niso jasne in jih ne razumem.

Podobno velja tudi za začasni ukrep znižanja stopnje DDV za energente iz 22,0 % na 9,5 %.

ZAKLJUČEK

Na koncu tega dolgega zapisa lahko zaključim, da mi nikakor ni jasno, zakaj nekateri nasprotujejo določbam interventnega zakona in zakaj te spremembe označujejo kot spremembe za bogate, če to ne izhaja iz zakona. Ta zakon je pozitivna sprememba in zato ga je potrebno glasovati ZA njegovo uveljavitev.

Mag. Ivan Simič