Ne morem verjeti, da je to res. Minister za finance oziroma ministrstvo za finance je 10. novembra 2015 poslalo v javno razpravo predloge sprememb zakona o dohodnini in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter novi zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev. Takoj po objavi predlogov se je vsul plaz kritik skoraj vseh deležnikov. Nato minister za finance izjavi, da umika predlagane spremembe. Zdaj pa beremo, da je vlada včeraj na dopisni seji sprejela nove spremembe davčnih zakonov in jih pošilja v sprejem državnemu zboru.
»Priznam, da se počutim kot miška, kateri muca meče vabo na vrvici in ko ravno pride do nje jo umakne za zidove svoje utrdbe, katero ji je tudi miška pomagala zgraditi. Čez nekaj časa ji muca pošlje novo vabo in zdaj miška ne vem ali ji jo bo muca spet umaknila ali ne. Obstaja verjetnost, da je v novi vabi tudi kaj podtaknila. Zato se miška za vsak slučaj vrnem v svojo luknjo. Tam pa za ograjo sliši dve starejši sosedovi miški. Pogovarjata se o tem, kako je tudi njuna nečakinja tako skakala za hrano, dokler ni ugotovila, da so čez mejo boljše muce, ki imajo izdelana pravila in je odšla tja. In tako je odhajala ena po ena miška.«
Primerjava s Slovenijo je zgolj slučajna.
Tisto kar me ob sklepu vlade preseneča negativno je dejstvo, da je vlada predloge novih zakonov sprejela na dopisni seji, kar se pri tako pomembnih zadevah ne počne. Pozitivno presenečenja pa je, da smo končno dobili uradno definicijo srednjega razreda.
Najprej bom v skrajšani obliki povzel informacijo za medije, ki je včeraj, 28.11.2015, objavljena na spletni strani Vlade Republike Slovenije:
“Po vrnitvi predsednika vlade z obiska na Kitajskem se je na ravni koalicije in vlade nadaljevalo z usklajevanjem predloga Zakona o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ. Vlada RS je tako na današnji dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Predlog za dve leti davčno razbremenjuje srednji sloj z zmanjšanjem obremenitve tretjega davčnega razreda in ohranja četrti dohodninski razred nespremenjen.
Z novelo se spreminjajo davčne stopnje za odmero dohodnine, določene s 122. členom Zakona o dohodnini, za davčni leti 2016 in 2017. Zvišuje se meja med drugim in tretjim davčnim razredom s sedanjih 18.960,28 EUR na 20.400,00 EUR neto letne davčne osnove ter ohranja nespremenjen dodatni, četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 %, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 EUR.
S predlogom sprememb se razbremenijo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 EUR, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne plače.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo sočasna začasna sprememba meje med drugim in tretjim davčnim razredom in ohranitev četrtega davčnega razreda s stopnjo 50 %, ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2013 in ob nespremenjeni višini dohodkov zavezancev, imela nevtralen učinek na državni proračun. Ravno tako se ocenjuje, da predlog novele ne bo imel finančnih posledic za druga javno finančna sredstva.
Sprememba davčnih stopenj za leti 2016 in 2017 je bila izbrana kot začasni ukrep in se bo uporabljala od 1. januarja 2016 dalje.”
Vlada je torej zapisala, da se s predlagano spremembo razbremenjuje srednji sloj. Sedaj pa k izračunu, kje se začne srednji sloj, sploh ob definiciji srednjega sloja, katerega je v začetku novembra podala koalicijska stranka Socialdemokratov, ko je navedla: »Srednji razred je tisti, ki se počuti srednji razred.«
Po včerajšnjem sklepu vlade se srednji razred, v katerem naj bi bilo le 114.740 oziroma 12 odstotkov dohodninskih davčnih zavezancev, začne:
1. če nimate otrok – pri 23.702,70 evrov neto letne davčne osnove, oziroma pri 1.975,22 evrov mesečne neto davčne osnove, oziroma če temu rečemo mesečne neto plače. To pa pomeni bruto plača 3.410,82 evrov.
To sem izračunal na naslednji način. Če se po definiciji vlade srednji razred začne pri 20.400,00 evrov, saj je od tega zneska letne davčne osnove uvedena razbremenitev za srednji razred in če k temu znesku dodamo letno splošno davčno olajšavo v znesku 3.302,70 EUR dobimo 23.702,70 evrov. Če to delimo z 12 mesecev dobimo mesečno neto davčno osnovo v znesku 1.975,22 evrov.
2. če imate enega otroka – pri 26.139,62 evrov neto letne davčne osnove, oziroma pri 2.178,30 evrov mesečne neto davčne osnove, oziroma če temu rečemo mesečne neto plače. To pa pomeni bruto plača 3.852,67 evrov.
To sem izračunal na naslednji način. K znesku iz prejšnje točke sem dodal letno davčno olajšavo za prvega otroka v znesku 2.436,92 evrov ter dobil znesek 26.139,62 evrov. Če to delimo z 12 mesecev dobimo mesečno neto davčno osnovo v znesku 2.178,30 evrov. To pa pomeni bruto plačo v znesku 3.852,67 evrov.
3. če imate dva otroka – pri 28.788,86 evrov neto letne davčne osnove, oziroma pri 2.399,07 evrov mesečne neto davčne osnove, oziroma če temu rečemo mesečne neto plače. To pa pomeni bruto plača 4.333,02 evrov.
To sem izračunal na naslednji način. K znesku iz prejšnje točke sem dodal letno davčno olajšavo za drugega otroka v znesku 2.649,24 evrov ter dobil znesek 28.788,86 evrov. Če to delimo z 12 mesecev dobimo mesečno neto davčno osnovo v znesku 2.399,07 evrov. To pa pomeni bruto plačo v znesku 4.333,02 evrov.
4. In tako naprej.
Priznam, da sem zbegan. Še včeraj so nekateri člani vlade lestvico za vstop v srednji razred postavljali dosti nižje, saj je tam veliko več volivcev, sedaj pa so za srednji razred določili zgolj 12 odstotkov tistih z višjimi in najvišjimi dohodki. Kako bo reagiral preostali milijon dohodninskih davčnih zavezancev in kaj bo potem storila vlada, oziroma državni zbor, bo pokazal čas. Seveda, kolikor ga je še ostalo do konca leta.