V teh dneh poslušamo in beremo o sumu zlorabe položaja policistov v zvezi z lanskoletno prometno kontrolo ministra Borisa Koprivnikarja. Direktor policije naj bi celo povedal, tako Finance 02.03.2016, da je to dejanje neetično ter da izpolnjuje znake kaznivega dejanja. Napovedujejo se interne preiskave in to kljub temu, da notranji nadzor lani ni ugotovil nepravilnosti.
Bojim se, da ta primer ni osamljen primer v državni upravi, saj tisti, ki imajo moč, to svojo moč zlorabljajo tudi za napade in uničenje drugih oziroma drugače mislečih. Obstaja verjetnost, da gre tudi za naročene zadeve, ki se izvedejo kot protiusluga ali pa celo kot plačano naročilo. Odgovorni pred tem zatiskajo oči ali pa pravijo, da so nemočni. Napadeni so ožigosani kot pokvarjenci, napadalci pa so razglašeni za heroje.
Tudi sam sem bil leta 2012 deležen podobnega nadzora kot minister Koprivnikar, le da je bil moj nadzor dosti hujši. Vse se je začelo 6. aprila 2012, ko je višja davčna inšpektorica mag. Lidija Mihelčič Jarc podpisala sklep o uvedbi davčnega pregleda v enem od mojih podjetij. Vse to bi bilo v redu, če ne bi istega dne, to je 6. aprila 2012, mag. Tomaž Perše, takratni vodja službe generalne direktorice Durs, podpisal aneks k pogodbi o zaposlitvi višje davčne inšpektorice, s katerim ji je bila povečana plača. Gre za klasično kadrovsko korupcijo in klasično zlorabo položaja. Poleg tega pa se uetmeljeno zastavlja vprašanje, ali vodja službe generalne direktorice sploh ima pravico oziroma pooblastilo, da podpiše aneks k pogodbi o zaposlitvi.
Zanimivo bi bilo videti, kako je potekalo to podpisovanje, kajti vprašanje je, ali je najprej davčna inšpektorica podpisala sklep za davčni pregled, ali je mag. Tomaž Perše prej podpisal aneks za povečanje njene plače. Ne bom zahajal v to, kaj je bilo prej, dejstvo je, da je višja plača bila nagrada za podpis sklepa o davčnem pregledu, za vložitev krive kazenske ovadbe in nezakonito odmero skoraj 50.000,00 evrov davka. Po kazenski ovadbi, ki je bila vložena septembra 2012, mi je grozila kazen 13 let zapora in šele septembra 2014 je specializirano državno tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo, saj je ugotovilo, da ni šlo za kaznivo dejanje. O vloženi kazenski ovadbi so poročali skoraj vsi mediji tako v Sloveniji kot v Srbiji, kjer sem bil leta 2013 vršilec dolžnosti tamkajšnje davčne uprave. O tem, da je bila kazenska ovadba zavržena pa ni želel poročati nobeden medij, razne revije DENAR.
Zaradi krive kazenske ovadbe in medijske pozornosti, ki je bila posvečena temu, smo moja podjetja in sam osebno izgubili letno več sto tisoč evrov prihodkov oziroma dohodkov, država pa več deset tisoč evrov davkov. V enem letu in pol smo prejeli 25 sklepov o davčni izvršbi in tudi približno toliko je bilo blokad naših transakcijskih računov. Da ne omenjam vseh ostalih finančnih težav in izgub bonitet. Vse to se je zgodilo zaradi nezakonitega davčnega pregleda in krive ovadbe višje davčne inšpektorice mag. Lidije Mihelčič Jarc.
Glede na več kot očitno korupcijsko postopanje tako višje davčne inšpektorice Lidije Mihelčič Jarc, kot mag. Tomaža Peršeta, ki je nekaj časa bil celo na samem vrhu Dursa, je najmanj, kar bi lahko pričakovali od njiju ali njunega delodajalca, da oba ostaneta brez službe, kajti njuno početje je v sramoto državni službi in pravni državi. Toda, tudi v njunem primeru notranji nadzor ni ugotovil nepravilnosti.