Luksemburg

Slovenija vztrajno izginja s seznama držav, ki so zanimive za tuja vlaganja. Na to opozarjam že več kot deset let in to lahko opazi vsak, ki vsaj malo spremlja dogajanja na tem področju. Nimamo nobenih velikih nakupov naših podjetij, propadel je TAM, ki bi takrat lahko postal center avtomobilske industrije. Žal je ta center postala Slovaška, ki je znala pravočasno prilagoditi svojo davčno zakonodajo. Lahko bi postali finančni center, toda spet nismo znali sprejeti pravilne davčne zakonodaje. V nekaterih je še zmeraj vgrajen duh socializma, kajti vse mora biti naše ali od naših. Ker pa naši nimajo denarja in še to malo kar imamo kupi neki tuji finančni sklad, mu želimo postavljati pogoje, kje mora imeti sedež.

Lep primer je nakup Nove KBM, katero je neposredno ali posredno kupil ameriški sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Ob to se obregajo tudi nekateri novinarji, pri katerih pa imam občutek, da jim poznavanje davčne zakonodaje ni boljša stran. Torej, danes je problem, ker je našo drugo največjo banko, za 250 milijonov (ne)posredno kupila neka družba iz Luksemburga, ne pa dejstvo, da smo v to banko v obliki dokapitalizacije vložili, če se ne motim 860 milijonov evrov, s prodajo pa ustvarili najmanj 610 milijonov evrov izgube.

Priznam, da ne razumem. Kako je lahko nekaj, kar je obstajalo prej in je imelo neko vrednost in si v to vložil 860 milijonov evrov, čez nekaj časa vredno zgolj 250 milijonov evrov. In sedaj je problem, ker je lastnik te naše banke družba iz Luksemburga, ne pa, da je izgubljenih 610 milijonov.

Kritikom dejstva, da je banko kupila družba iz Luksemburga predlagam, da izračunajo koliko korporacijskega davka je plačal ta banka v zadnjih 10 letih. Večinoma je imela izgubo. Zato ne razumem, zakaj se nekateri ukvarjajo s tem, da davek ne bo plačan v Sloveniji, ker je lastnik banke družba iz Luksemburga. Tako je na primer novinar Mladine Borut Mekina v današnji Mladini zapisal:

»Ameriški sklad, ki je NKBM kupil pod ceno, ima očitno novi načrt: Kako iz banke izsesati več kot 100 milijonov evrov in se ob tem izogniti plačilu davka Sloveniji.«

Moj komentar je, da je zapis nelogičen. Zakaj smo prodali banko za 250 milijonov, če bo sedaj nekdo iz nje izsesal 100 milijonov. Kako to lahko naredi? Kateri denar lahko lastnik banke sploh odnese oziroma izsesa iz banke?

Najprej pomislim na dividende. Toda, da lastnik prejme dividende, mora imeti dobiček. To pomeni v tem primeru davek dobi tudi država. Da banka ustvari dobiček mora imeti zaposlene, katerim izplačuje plače. Ko izplača plače obračuna in plača tudi prispevke za socialno varnost in dohodnino. Spet država dobi davčne prihodke. Zaposleni te plače porabijo v naših trgovinah ter ob tem plačajo DDV. Spet imamo davčne prihodke. Torej, če prav razumem novinarja, bi bilo veliko bolje, da bi banka propadla in bi vsi zaposleni končali na zavodu za zaposlovanje ter bi jim slovenski davkoplačevalci plačevali nadomestilo za nezaposlenost, kot se je zgodilo z velikim številom drugih slovenskih podjetij, kot da jo kupi družba iz Luksemburga. Torej, banka bo še naprej plačevala davke v Sloveniji.

Edini davek, ki ne bo plačan v Sloveniji je lahko davek na izplačane dividende. Toda ta davek se v celotni Evropski uniji ne plačuje v primeru izplačila dividend. To pomeni, četudi bi bila lastnik Nove KBM družba iz Nemčije, Avstrije ali katerekoli druge države EU, ne bi bil plačan davek ob izplačilu dividend.

Kje pa je potem težava? Edino, kjer bi lahko lastnik banke privarčeval davek je v primeru, da mu čez nekaj let uspe banko prodati za več kot 250 milijonov. Takrat bo razlika predstavljala prihodek družbe iz Luksemburga in bo to dobiček družbe iz Luksemburga. Toda tako bi bil tudi dobiček družbe iz Nemčije ali Avstrije.

Obstaja še možnost, da bi lastnik banke poskušal izvleči denar preko tako imenovanega  zaračunavanja določenih storitev in bi to storil pred obdavčitvijo dobička. To je možno, toda v primeru davčne kontrole se ta zadeva vrne v normalo. V svetu in tudi v Sloveniji obstajajo metode ugotavljanja transfernih cen med povezanimi osebami. Če bo karkoli narobe, se bo to moralo popraviti.

Kot smo lahko ugotovili so te zadeve, ob poznavanju davčnih predpisov popolnoma drugačne, kot jih želijo ali jih prikazujejo nekateri. Zato se utemeljeno sprašujem, čemu je to namen. Zakaj želimo pregnati še tiste, ki se slučajno odločijo, da bi kupili kakšno podjetje v Sloveniji? Prav slabe volje sem, ko pomislim koliko znanih tujih podjetij je imelo v Sloveniji svoja podjetja in so zaposlenim v Sloveniji, šlo je za slovenske davkoplačevalce, izplačevali visoke plače. To pomeni tudi visoke davke in prispevke. Pozneje pa so zaradi naše ozkosti zapustile Slovenijo.

Zato zapis novinarja Mladine »Da je treba plačevati davke tam, kjer imaš sedež, velja le za slovenske migrante. Pri ameriških skladih je davčna optimizacija legitimna in evropska praksa.«, ni pravilen. Slovenska banka ima sedež v Sloveniji in bo vse davke plačevala v Sloveniji. Edini davek, ki ne bo plačan v Sloveniji bo davek na izplačane dividende. Če pa želiš izplačati dividende, moraš imeti dobiček, če imaš dobiček pa plačaš davek od dohodka pravnih oseb.

Zato me je zanimalo v čigave lastništvu je časopis oziroma družba Mladina d.d., ki se v svojem časopisu obregne ob lastništvo Nove KBM preko podjetja v Luksemburgu, in podjetja Pfizer, ki naj bi bilo tudi v lasti podjetja iz Luksemburga. Po preverjanju vseh podatkov sem ugotovil, da je bila tudi Mladina d.d. do 03.03.2015 v posredni lasti podjetja iz Luksemburga in to družbe VEGA FINANZ S.A. Luksemburg.

Toliko o Luksemburgu.

Mag. Ivan Simič

S klikom na "Sprejmi" se strinjate s shranjevanjem piškotkov na vaši napravi za izboljšanje navigacije po spletnem mestu, analizo uporabe spletnega mesta in pomoč pri naših trženjskih prizadevanjih.