Lani smo poslušali zgodbe in pravljice o mini davčni reformi, ki bo razbremenila gospodarstvo in bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja. Tako bodo lahko delodajalci po novem letu svoje zaposlene nagradili za delovno uspešnost. To bo davčno ugodno, to bo odlično, to bo napredek Slovenije. Toda, tako kot zmeraj, ko dobimo neko pravico, so težave v podrobnostih. Glede na slabe izkušnje z davčno olajšavo za raziskave in razvoj, ki se danes kažejo v pravi luči, sem pričakoval večjo pozornost delodajalcev in gospodarstvenikov, ki so sodeloval pri tej mini davčni reformi.
Dobili smo davčno ugodno izplačilo dela plače za delovno uspešnost, do katere pa bomo očitno lahko prišli le z mini doktorsko disertacijo. Tako sem v enem od pojasnil zasledil zapis, da če je pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca, morajo biti merila za pridobitev pravice in za višino izplačila določena enotno za vse delavce, torej morajo imeti v osnovi vsi delavci možnost, da navedena merila izpolnijo. Seveda pa ni nujno, da jih dejansko vsi delavci izpolnijo, zato tudi ni nujno, da so dejansko vsi delavci upravičeni do izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Prav tako je možno, da so delavci na podlagi enotno oblikovanih meril, določenih v splošnem aktu delodajalca, upravičeni do različne dejanske višine izplačila dela plače za poslovno uspešnost.
Če pa je s kolektivno pogodbo določeno, da je izbira meril prepuščena delodajalcu, pa je njihova izbira popolnoma prepuščena delodajalcu. Pogoji, ki morajo biti v tem primeru izpolnjeni za davčno ugodnejšo obravnavo, so lahko le, da mora biti del plače za poslovno uspešnost izplačan enkrat letno vsem upravičenim delavcem hkrati in da mora biti s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.
Tukaj bom nehal, saj ne sledim več.
Opozoril bi vas le na moje dosedanje izkušnje iz davčnih pregledov. Ob tako zapleteni razlagi pogojev bo davčni organ v davčnih pregledih brez večjih težav ugotovil, da prej navedeni pogoji niso izpolnjeni, ker splošni akt delodajalca ni v skladu s kolektivno pogodbo, kolektivna pogodba ni v skladu z nečim drugim, manjka zapis tega in onega, vsi delavci so enaki in vsi delavci niso enaki, vejica ni bila na pravem mestu, akt ni bil sprejet pravočasno in zaradi tega izplačila dela plače za poslovno uspešnost ne predstavljajo izplačila dela plače za poslovno uspešnost v skladu z zakonom o dohodnini, temveč gre za navadno stimulacijo pri plači oziroma plačo, ki se obdavčuje v celoti.
Ko pa so poslanci odločali o svojem mesečnem pavšalu, so odločili enostavno – oprostili so ga plačila dohodnine in prispevkov.
Več kot očitno je, da odgovorni vsako zakonodajo o udeležbi zaposlenih pri dobičku oziroma o nagrajevanju zaposlenih (13. plača, božičnice in podobno) tako zapletejo, da so zmeraj potrebna dodatna pojasnila. Ob sedaj predvidenih izplačilih dela plače za poslovno uspešnost in predvidenega načina ugotavljanja, kdaj in komu se to sploh lahko izplača, se bojim, da bomo v naslednjih letih v davčnih pregledih priča podobnim situacijam, kot smo jim priča danes pri kontroli pred leti opevanih davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Davčni organ bo zahteval ureditev izplačila dela plače za poslovno uspešnost v aktih izplačevalca ali v kolektivnih pogodbah in če tega ne bo, bo ta izplačila obdavčeval kot normalno plačo.
Zato se ne morem znebiti občutka, da bo država tudi v tem primeru dosegla svoj cilj. Promovira in izpostavlja pozitivno možnost izplačila dela plače zaposlenim za poslovno uspešnost, nato pa bo izgubljene davke nadoknadila v davčnih pregledih.
Nikoli mi ne bo jasno, zakaj zadeve ne morejo biti enostavne. Že leta 2011 sem predlagal, da bi udeležbo zaposlenih pri dobičku družbe, kar je tudi izplačilo za poslovno uspešnost, obdavčili s 25-odstotno cedularno dohodnino. To je kot izplačilo dela dobička oziroma dividend zaposlenim, ki niso družbeniki ali delničarji. Takrat smo družbeniki oziroma delničarji plačevali 20-odstotni davek. Danes plačujejo družbeniki in delničarji 25-odstotni davek od prejetih dividend (izplačila dobička), kar pomeni, da bi danes lahko izplačila zaposlenim za poslovno uspešnost obdavčili s fiksno 30-odstotno davčno stopnjo in brez vseh ostalih omejitev in brez socialnih prispevkov. Menim, da zaposleni z rednim mesečnim plačevanjem socialnih prispevkov plačajo dovolj socialnih prispevkov, če pa jih odgovorni ne znajo racionalno porabiti, to ni problem zaposlenih.
Toda žal, pri nas velja pravilo, zakaj bi bilo enostavno, če je lahko zapleteno.