Plačevanje davkov, še posebej redno plačevanje davkov, je obveznost davčnih zavezancev. To svojo obveznost veliko število davčnih zavezancev izpolnjuje vestno in pravočasno. Če slučajno kdo pri plačevanju davčnih obveznosti stori kakšno napako ali celo nepravilnost, potem so nekateri od njih predmet obravnave v medijih. Glede na to, da določeni novinarji veliko pišejo o drugih, po lastnih navedbah naj bi spisali tisoče člankov, smo analiziral poslovanje gospodarske družbe Providentia, medijske storitve, d.o.o., ki je v lasti štirih znanih slovenskih novinarjev.
Ustanovitev družbe
Ustanovitelji družbe Providentia so, kot izhaja iz javnega poslovnega registra, Primož Cirman, Tomaž Modic, Vesna Vuković in Suzana Rankov. Gre za nekdanje dolgoletne novinarje časopisa Dnevnik, danes pa novinarje spletnega portala siol.net, ki so mnogim Slovencem motili miren spanec. Glede na to, da so znani po svoji kritičnosti, upravičeni ali neupravičeni, o tem so mišljenja deljena, pričakujemo pa, da je njihovo poslovanje davčno brezhibno.
Družba je bila vpisana v poslovni register 19. januarja 2016. Njihovo odločitev, da so ustanovili družbo, smo pozdravili, saj smo pričakovali, da se bodo vsi štirje zaposlili v tej družbi, da bodo ustvarjali visoke prihodke in s tem plačali tudi temu primerne davke in prispevke. O tem nas je še dodatno prepričal prispevek, objavljen 05. marca 2016 na spletni strani. V tem prispevku je bilo med drugim zapisano:
»Po javno dostopnih podatkih poslovnih baz so Rankova, Modic, Cirman in Vukovićeva ustanovili podjetje Providentia, d. o. o., medijske storitve, v katerem imajo vsak po 25-odstotni lastniški delež. Direktor podjetja je Tomaž Modic, vendar se je za vse pogodbe s portalom Planet Siol.net oziroma TS Media, hčerinsko družbo Telekoma Slovenije, pogajala Rankova in ne Modic. Pogodba je po naših informacijah podpisana za eno leto, mesečno pa je težka okoli 12.000 evrov, skupaj z DDV. Za ta znesek mora trojica (kasneje sicer četverica) na mesec napisati vsaj 30 člankov. TS Media pogodbe uradno ne komentira, Providentia oziroma njen direktor Modic pa tudi ne, češ da so zasebna družba.«
Žal pa smo, po vpogledu v letno poročilo navedene družbe za leto 2016, to je v bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, razočarani ugotovili, da družba nima nobenega zaposlenega. Kljub temu, da družba nima nobenega zaposlenega, je v letu 2016 ustvarila solidnih 164.472,45 evra skupnih prihodkov. Fantastično.
Toda, istočasno je družba ustvarila tudi 164.157,81 evra skupnih odhodkov in s tem bruto dobiček v znesku zgolj 314,64 evra. Od tega zneska je družba plačal 62,68 evra davka od dohodkov pravnih oseb, kar pomeni, da je čisti dobiček prvega leta poslovanja medijske družbe znašal neverjetnih 251,96 evra. Navedeno smo predstavili v spodnji tabeli:
LETO 2016 EUR
Skupni prihodki 164.472,45
Skupni odhodki 164.157,81
Bruto dobiček 314,64
Davek od dobička 62,68
Čisti dobiček 251,96
Navedeni podatki so nam vzbudili sum, da bi lahko šlo za tako imenovano agresivno davčno planiranje. Zaradi tega smo v poslovnem registru še preverili, ali imajo ti štirje novinarji slučajno tudi status samostojnega podjetnika, saj je v teh časih ta status davčni hit agresivnega davčnega planiranja. Dejstvo je, da pri samostojnem podjetniku ob uveljavljanju 80-odstotnih normiranih odhodkov, znaša skupna obdavčitev z dohodnino le 4 odstotke, za razliko od pravne osebe, kjer znaša obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb in dohodnine od dividend skupaj 37,75 odstotka. Žal smo ugotovili, da imajo vsi štirje novinarji tudi status samostojnega podjetnika, in to:
- Tomaž Modic od 15. 2. 2014,
- Primož Cirman od 1. 3. 2016,
- Suzana Rankov od 4. 3. 2016 in
- Vesna Vuković od 1. 4. 2016.
Zadnji trije novinarji so postali samostojni podjetniki šele po tem, ko so ustanovili družbo Providentia. Zaradi tega bi bilo zanimivo vedeti, kdaj je ta družba izdala prvi račun in za katero obdobje.
Glede na to, da so v družbi Providentia letni stroški storitev znašali neverjetnih 163.085,56 evra, lahko le ugibamo, kaj to pomeni. Ena od možnih rešitev je, da naj bi si vsi štirje družbeniki, ki imajo tudi status samostojnega podjetnika, ta znesek razdelili na štiri enake dele, to pomeni, da naj bi vsak od njih v letu 2016 družbi Povidentia izdal za cca. 40.000,00 evrov računov. Ta znesek pri njih kot samostojnih podjetnikih najverjetneje predstavlja prihodek in davčna obveznost od tega zneska znaša, ob upoštevanju 80 odstotkov normiranih odhodkov in 20-odstotni davčni stopnji, najverjetneje le 1.600,00 evrov, namesto 15.100,00 evrov, kolikor bi znašala skupna obdavčitev v primeru poslovanja po podjetju.
Ker smo dvomili, ali pravilno razmišljamo, smo vsem štirim novinarjem poslali vprašanja in smo jih prosil za pojasnila, da pri pisanju članka ne bi storili napake. Vprašanja so bila naslednja:
- Kdo je v družbi Providentia ustvaril prihodke, če družba nima nobenega zaposlenega?
- Komu je družba Providentia zaračunala 164.410,00 evrov?
- Če ste te zneske zaračunali družbi TS Media, ali se zavedate možnosti visoke obdavčitve te družbe?
- Kdo je družbi Providentia zaračunal 163.869,62 evra storitev?
- Ali ste prej navedene storitve zaračunali vi štirje kot samostojni podjetniki?
- Če ste, zakaj ste se odločili za tovrstni način poslovanja?
- Od katere davčne osnove plačujete socialne prispevke?
Do zaključka revije kljub dvakratni prošnji nismo prejeli njihovih odgovorov na zastavljena vprašanja in zaradi tega ne moremo podati dokončnega odgovora, kaj je res v konkretnem primeru, oziroma kako so poslovali. Lahko le ugibamo.
Izziv za finančno upravo
Namen pavšalne obdavčitve samostojnih podjetnikov z nizkimi prihodki je bil olajšati in poenostaviti poslovanje teh davčnih zavezancev. Nikakor ni bil namen te ureditve omogočiti določenim posameznikom verižno poslovanje po gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih ter na ta način omogočiti morebitno izogibanje plačilu davkov oziroma agresivno davčno načrtovanje. Zaradi početij, kot je mogoče v navedenem primeru, saj točnega odgovora ne poznamo, ker nismo prejeli odgovorov na zastavljena vprašanja, se lahko pripeti, da bo država v prihodnosti, kar je že napovedala, na novo uredila pavšalno obdavčitev samostojnih podjetnikov. To pomeni, da bo nova ureditev lahko manj ugodna, kot je sedanja.
Glede na vse navedeno menimo, da bi poslovanje omenjenih novinarjev lahko predstavljalo svojevrstni izziv tudi za finančno upravo.
Zaključek
Namen davčne zakonodaje je določiti pravila zakonitega poslovanja davčnih zavezancev in onemogočiti davčne utaje ali izogibanje plačevanju davkov. Zakonito postopanje se pričakuje od vseh davčnih zavezancev, še posebej od tistih, ki so bolj izpostavljeni in se štejejo za javne osebnosti. Zato nas je v tem prispevku predstavljeni način poslovanja še posebej presenetil in upamo, da ni tako, kot je videti.