Nekdanja podpredsednica Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Alma M. Sedlar, ki naj bi bila znana po tem, da je nagajala predsedniku KPK, se je odločila na spletni strani objaviti toliko laži, kot jih že dolgo ni objavil nihče, seveda polega novinarke Dela Anuške Delić.
Tako navedena gospa, ki naj bi doktorirala z doktorsko disertacijo »Zaščita žvižgačev in preprečevanje korupcije ter medijske reprezentacije žvižgaštva«, na spletni strani Večera zapiše vrsto laži v zadeli Simič – Perić. Dotaknil sem bom le nekaterih in iz tega boste lahko razbrali, da je gospa Alma M. Sedlar popolnoma neverodostojna oseba, kaj šele strokovnjakinja. Tako je zapisala:
1. da naj bi v spornem davčnem pregledu bilo nekaj nenavadnih situacij, kar ni res. Če je bilo kaj nenavadno je bilo početje davčnega inšpektorja, ki v tem davčnem pregledu, ki se je izvajal in bil zaključen v drugi polovici leta 2006, ni odkril vseh nepravilnosti, temveč le del teh. Poleg tega je davčni pregled trajal zgolj pet delovnih dni in vsakdo, ki se ukvarja z davčnimi postopki ve, da se tovrstni davčni pregled ne more začeti in zaključiti v petih dneh. Zakaj je tako postopal ve le davčni inšpektor sam. Dejstvo je, da je davčna uprava naknadno, to je leta 2007, poslal nove davčne inšpektorice, ki so opravile ponovni davčni pregled istega obdobja in so našle ta prave nepravilnosti, katere je davčni inšpektor (ne)namerno spregledal in na podlagi teh novih ugotovitev iz leta 2007 je davčna uprava leta 2008 vložila ta pravo kazensko ovadbo, na podlagi katere so bili odgovorni obsojeni, oziroma so se dogovorili za kazen.
2. Kazenska ovadba, katero je vložil davčni inšpektor in katero Alma M. Sedlar tako opeva v svojem prispevku na spletni strani je bila zavržena. Prav tako pa je Višje sodišče v svojem sklepu številka V Kp 48533/2010 z dne 27.08.2014 zapisalo:
Točka 7:
Pritožbeno sodišče se v celoti pridržuje ugotovitvi prvostopnega sodišča, da je osredotočenost suma glede konkretnih kaznivih dejanj in obdolženca, kot neke vrste mejnik za uveljavljanje privilegija zoper samoobtožbo, nastopilo šele po tistem, ko je bil v davčnem postopku izdan zapisnik in odločba. Navedena dokumenta izpodbijan sklep resda ne precizira z opravilno številko in datumom izdaje, vendar pa je iz vsebine izpodbijanega sklepa in predvsem tudi iz spisovnega gradiva povsem jasno razbrati, da gre za zapisnik z dne 15.6.2007 in za odločbo št. 0610-1470/06-106-0803-09 z dne 10.09.2007 (to pa nista ne zapisnik in ne odločba, katera je izdal davčni inšpektor, saj ju je on izdal konec leta 2006), na podlagi katere je davčni organ zoper inšpicirano pravno osebo v mesecu aprilu 2008 tudi podal kazensko ovadbo (to je bila ta prava in zakonita kazenska ovadba, ne pa kazenska ovadba davčnega inšpektorja, katero opeva Alma M. Sedlar). Torej v tej zvezi ne gre za odločbo z dne 20.12.2006, kot to zmotno meni pritožnik, ki v opisovanju dejstvenih okoliščin glede poteka in vsebine davčnega postopka in vsebine Delne odločbe z dne 20.12.2006, s katero je bilo družbi Partner fin d.o.o. naloženo plačilo DDV v višini 8.332,02 EUR s pripadajočimi obrestmi, ki je bil dne 26.04.2007 tudi v celoti plačan. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v predmetni fazi ni bilo nobeno ravnanje pritožnika inkriminirano, saj v dejstvu ugotovljene in naložene obveznosti plačila, ni zaslediti elementov kaznivega dejanja.
Točka 8:
»Čeravno je iz spisovnih podatkov na katere se zapis sklicuje, razbrati, da naj bi po tistem, ko je davčni inšpektor _____ v svojstvu fizične osebe in brez pooblastil davčnega organa podal kazensko ovadbo zoper inšpicirano pravno osebo ……«
Torej, tudi višje sodišče je nedvoumno ugotovilo, da je davčni inšpektor svojo kazensko ovadbo vložil v svojstvu fizične osebe in brez pooblastil davčnega organa in da v trenutku, ko je davčni inšpektor vložil kazensko ovadbo sploh ni šlo za kaznivo dejanje. Torej, ni resnična navedba Alme M. Sedlar, da je davčnim inšpektorjem bilo dovoljeno, da sami vlagajo kazenske ovadbe. V konkretnem primeru pa je še ugotovljeno, da je šlo za krivo kazensko ovadbo. Alma M. Sedlar pa tako opeva to krivo kazensko ovadbo. Zato je groza, ko samo pomislimo, da je ta oseba bila podpredsednica Komisije za preprečevanje korupcije. Zato štejem za velik uspeh dejstvo, da so na Komisiji za preprečevanje korupcije končno uspeli, da jih je zapustila, kajti takšna oseba je sramota za slovenski pravni sistem. Poleg tega pa bo na podlagi njenih ravnanj za zmeraj ostal nelagoden občutek, da je od svoje funkcije lahko imela tudi posredne koristi, s čimer bi se morali ukvarjati tudi organi pregona.
3. Upam le, da tudi Alma M. Sedlar ni doktorirala na enak način kot davčni inšpektor, glede na to kako naj bi bila povezana. Poleg tega pa je potrebno dodati, da je davčni inšpektor med tem ostal tudi brez magisterija.
4. Alma M. Sedlar se v svojem članku na spletni strani Večera sklicuje na zapise v tedniku Mladina, ob tem pa ne navede, da so v Mladini o meni objavili neresnice in so mi zaradi tega tudi plačali odškodnino. Nobena zadeva oziroma nobeno dejanje, katero so mi pripisali novinarji Mladine, ni bilo resnično. Šlo je za novinarske laži.
5. Zanimivo je, da Alma M. Sedlar, ki je tako dobro informirana, ni zapisala, zakaj je njen žvižgač moral zapustiti davčno upravo oziroma zakaj je prejel odpoved.
6. Ob tem ne gre prezreti informacije s spletne strani Dela, da je Alma M. Sedlar prejela tudi odpoved na Delu Revije, kjer je bila odgovorna urednica revije Obrazi. Še bolj pa je zanimiv razlog odpovedi. Po navedbah prej navedene spletne strani naj bi izvajala mobing nad direktorjem. Si predstavljate, kakšna je to oseba, ki izvaja mobing nad direktorjem. Če me spomin ne vara naj bi nekaj podobnega počela tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije. Zato menim, da Alma M. Sedlar ni primerna oseba, ki bi pisala o meni, kajti pri meni ne bo našla nepravilnosti, temveč le intrige določenih posameznikom, ki najemajo določene novinarje, da o meni širijo neresnice, ko pa jim dokažem, da lažejo, utihnejo in potem se pojavi novi lažnivec, kot se je sedaj pojavila Alma M. Sedlar, ki objavlja nepreverjene informacije.
7. Alma M. Sedlar je tudi tista državna uradnica, ki ni vrnila 1.130,00 evrov potnih stroškov, kar je ob pregledu poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije ugotovila notranja revizijska služba Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije, o čemer so pisali na spletni strani Dela. Torej, gre za osebo, ki si je prisvajala naš davkoplačevalski denar. Zato me res zanima, koliko je sploh resnice v njeni knjigi ter kdo je financiral izdajo njene knjige in ali se pri tem financiranju mogoče pojavljajo elementi korupcije.