Danes smo prejeli odgovor Anuške Delić Zavrl, ki pa je odgovorila le na eno vprašanje od 10 zastavljenih vprašanj. V svojem odgovoru je le zapisala:
»Hvala za vprašanja o podjetju Delič-Kentauros & Co., d.n.o. V podjetju sem bila aktivna le od leta 2002 do leta 2005, od takrat pa z njim upravlja izključno njegov solastnik in moj brat Niko Delić. Veseli me, da znate pregledovati podatkovno bazo pri Ajpesu. Iz te bo v kratkem razviden tudi formalni prenos mojega pasivnega deleža na drugo osebo. Vsa vprašanja, ki jih povezujete z menoj in s tem podjetjem, so torej brezpredmetna, vaša sklepanja pa posledično napačna.
Navedbe, da sem šla na poročno potovanje v eksotične kraje, ne držijo, saj nanj nisem šla. Enako napačna in neresnična so vsa vaša druga namigovanja, s katerimi se — ob srboritih prizadevanjih za mojo diskreditacijo — že dalj časa trudite preusmeriti pozornost od načina vašega poslovanja, razkritega v okviru projekta rajski dokumenti.«
Naš komentar je, da v primeru Anuške Delić Zavrl, ki je istočasno zastopnica podjetja Delić-Kentauros & Co., d.n.o., ni možno govoriti o pasivnem deležu, saj zastopa to podjetje.
V zvezi z njeno navedbo, da sem srborit, da jo želim diskreditirati in da se že dalj časa trudim preusmeriti pozornost od mojega načina poslovanja, razkritega v okviru projekta rajski dokumenti, pa Anuški Delić Zavrl odgovarjam:
– da nisem srborit, temveč zelo umirjen, kar lahko vidi tudi v oddaji VV Faktor;
– da se ne prizadevam za njeno diskreditiranje, saj se je z neobjavo vseh, ki naj bi bili najdeni v rajskih dokumentih, če so sploh bili najdeni, že sama diskreditirala v največji možni meri;
– da ne želim preusmeriti pozornosti od mojega načina poslovanja, razkritega v projektu rajski dokumenti, saj mene ni v rajskih dokumentih. Poleg tega pa je sama Anuška Delić Zavrl v časopisu Delu, v petek 10.11.2017, stran 13, zapisala (citiram): »Trditev Ivana Simiča, da smo v članku 6. novembra navedli, da smo Ivana Simiča, nekdanjega direktorja Dursa, našli v rajskih dokumentih, ne drži.« Torej, Anuška Delić Zavrl se mora najprej odločiti kaj je res in se mora zavedati, da Ivan Simič ni takšen kot morebitne njene druge žrtve. Poleg tega z mojim poslovanjem ni nič narobe, saj 99,5 % vseh prihodkov moja podjetja ustvarijo v Sloveniji, kot fizična oseba pa od vseh mojih prihodkov plačam davek v Sloveniji.
Anuška Delić Zavrl pa še zmeraj ni odgovorila na naslednjih devet vprašanj:
- Zakaj to vaše podjetje ne ustvarja prihodkov in s tem ne plačuje davkov v Sloveniji?
- Zakaj ima to podjetje blokiran TRR?
- Ali se vam zdi moralno sporno, da raziskovalna novinarka, ki se šteje za mednarodno raziskovalno novinarko, ima podjetje, ki ima blokiran TRR?
- Kako lahko vi, zakonita poslovanja drugih fizičnih in pravnih oseb obsojate in jih izpostavljate v časopisu Delo kot kriminalna dejanja, istočasno pa ste sama solastnica in zastopnica podjetja, ki ne poravnava svojih obveznosti?
- Ali ni nenavadno, da ima vaše podjetje blokiran TRR, med tem ko vaš soprog velja za zelo premožno osebo, saj so njegova podjetja (prejšnja ali sedanja) v zadnjih letih iz proračuna prejela več kot deset milijonov evrov?
- Zakaj vam vaš soprog ni posodil denar, da bi poravnali dolg vašega podjetja?
- Ali držijo navedbe nekaterih mojih virov, da sta pri projektu panamski in rajski dokumenti z vašim soprogom poslovno sodelovala?
- Še enkrat vas sprašujemo ali držijo govorice, da ste vi oziroma časopis Delo zaračunavali za neobjavo imen fizičnih in pravnih oseb, ki so bile najdene v panamskih oziroma rajskih dokumentih?
- Zakaj se vi kot raziskovalna novinarka niste, namesto pregledovanja tako imenovane ukradene panamske in rajske dokumentacije, usmerili v raziskovanje nakazil slovenskih podjetij v tako imenovan davčne oaze, katera objavlja Urad za preprečevanje pranja denarja na svoji spletni strani, o čemer si lahko nekaj preberete v zadnji številki revije Denar.
Njene odgovore še zmeraj čakamo.
Mag. Ivan Simič
Odgovorni urednik Revija DENAR