Pretirana zelena korupcija

Politična stranka zelenih v evropskem parlamentu je izračunala, da se v Evropski uniji letno v korupciji izgubi več kot 900 milijard evrov, od tega v Sloveniji 3,5 milijarde evrov. Ocenjujem, da so navedene številke pretirane in so po mojem mnenju predvsem posledica predvolilnega časa. Če bi bila korupcija res tako visoka,  kot trdi njihova raziskava, potem bi organi pregona, mislim policijo in tožilstvo, to korupcijo tudi zaznali in sodišča bi odgovorne obsodila. Tako pa tem številkam enostavno ne morem verjeti.

V spodnji tabeli si lahko ogledate ocenjene zneske korupcije (po raziskavi zelenih) v posamezni državi EU in kolikšen odstotek predstavlja ocenjena korupcija glede na BDP te države. Kot lahko vidimo, Slovenija ni niti slučajno med najslabšimi, saj glede na znesek ocenjene korupcije zaseda 23. mesto, glede na odstotek ocenjene korupcije v primerjavi z BDP pa 16. mesto.

Navedeni podatek, ki očitno sploh ni podatek parlamenta EU, so nekateri slovenski novinarji izkoristili za napad na predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki pa je v Sloveniji šele na četrtem mestu odgovornih za ugotavljanje korupcije, za policijo, tožilstvom in sodstvom.

V teh napadih je pred časom izstopal predvsem novinar ene od državnih televizij, pa ni s TV Slovenija. Njegova navedba in navedba njegovih sodelavcev, da bi se s temi 3,5 milijarde evrov lahko skrajšale čakalne vrste oziroma bi se vsi lahko v Sloveniji 30 let vozili brez vinjet, je bila nenavadna. Kot prvo je treba vedeti, da znesek korupcije, ki so jo zeleni izračunali na svojstven način, ne predstavlja zneska, ki bi se natekel v državni proračun. Kvečjemu bi od tega zneska, lahko v proračun naše države nateklo največ 700 milijonov evrov. Zavedati se je treba, da se velikokrat podkupnine, če predstavljajo korupcijo, plačujejo iz že obdavčenega denarja. V današnjem času, ko ima Furs dober nadzor nad državljani, je zelo težko pridi do sredstev oziroma denarja za plačilo koruptivnih dejanj brez plačila davka. Če se sledi denarnem toku, se lahko odkrije skoraj vse.

Nadalje je nesprejemljivo, da se tako odmevno govori o korupciji v Sloveniji, če število prijav korupcije KPK pada iz leta v leto. Nekateri novinarji to padanje števila prijav korupcije v Sloveniji tolmačijo s tem, da državljani ne želijo prijaviti korupcije in za to zadevo obtoži sedanjega predsednik KPK. Ob tem pa se ne vpraša, kdo je dejansko odgovoren za preganjanje korupcije in zakaj država oziroma državni zbor KPK ne da večjih pooblastil pri odkrivanju in mogoče celo preganjanju korupcije. Danes korupcijo preganjata policija in tožilstvo. Sodišča pa sodijo.

Zato vsem tistim, ki govorjenje o korupciji izkoriščajo za lastno promocijo, predlagam, da to energijo raje usmerijo v pozitivne stvari, saj dokler ne bodo predloženi dokazi o obstoju korupcije v takšnih zneskih, kot se navajajo, nima smisla o njej sploh govoriti. Z nenehnim izpostavljanjem, da je pri nas veliko korupcije, za kar pa ni dokazov, ustvarjamo v javnosti in tudi zunaj meja Slovenije mnenje, da je Slovenija koruptivna država, čeprav se Slovenija po prej navedenih podatkih nahaja šele v drugi polovici držav v EU.

Mag. Ivan Simič