V teh dneh smo dočakali novo odločitev sodišča, glede posojila, katero je leta 2017 prejela SDS od tuje fizične osebe. Januarja 2018 se je razvila prava medijska vojna v zvezi s tem posojilom in to brez enega samega argumenta. Mediji so menda svoje prispevke gradili na stališču Računskega sodišča RS, ki pa je bilo po mojem mnenju napačno.
Tako sem takrat, točneje konec januarja 2018 pripravil mnenje v zvezi s tem posojilom, katerega povzetek sem tudi objavil v 481 številki revije Denar, ki je izšla 20. februarja 2018. Takrat sem v podnaslovu članka »Ali je SDS posojilo res sporno?« zapisal:
»Ob slabo spisanem zakonu o političnih strankah in ob medijskem pritisku je nerazumljivo, vsem razumljivo, toda le do streznitve. Januarja je bilo velike medijske pozornosti deležno posojilo, ki ga je prejela Slovenska demokratska stranka (SDS) od državljanke Bosne in Hercegovine. O tem posojilu in kršitvah zakona o političnih strankah ter napakah notarja, ki je overil to pogodbo, smo lahko prebrali vrsto člankov. Navijaško stališče je zavzel celo predsednik računskega sodišča. Vsaj tako sem ga razumel. Ker sem pač človek, ki se zavzema za jasne in nedvoumne zakone, če pa zakoni že niso jasni in nedvoumni, pa naj se uporabi načelo »v dvomu v korist stranke (zavezanca, državljana, …), sem se sredi januarja 2018 lotil branja in analiziranja določb Zakona o političnih strankah – ZPolS (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1, 103/07, 99/13 in 46/14). O ugotovitvah, ki so zgolj moje in se z njimi lahko strinjate ali pa ne, pišem v nadaljevanju.«
To je bil lep primer, da se moramo bati neznanja, vrčih glav in želje po maščevanju, kajti neznanje v rokah tistih, ki imajo moč, je nekaj najhujšega.
Sedaj, ko je zadeva zaključena vam v nadaljevanju objavljam moje takrat zapisano mnenje in me preseneča dejstvo, da političnim strankam v enem letu ni uspelo popraviti, po mojem mnenju res slab zakon. Tekst mnenja glasi:
PREDMET MNENJA
Naročnik je zaprosil za izdelavo mnenje o tem, kako razumeti določbo petega odstavka 22. člena Zakona o političnih strankah (v nadaljevanju: ZPolS) in to glede višine posojila, katerega lahko fizična oseba odobri in nakaže politični stranki. K naročilu je bil priložen odgovor Računskega sodišča Republike Slovenije, številka 333-1/2018/3 z dne 12.01.2018.
2. VRSTE PROUČEVANIH LISTIN IN UPORABLJENE PRAVNE PODLAGE
Pred pripravo tega mnenja sem pregledal:
-medijske objave v zvezi s podpisano posojilno pogodbo, katero je fizična oseba, državljanka Bosne in Hercegovine, dne 19.12.2017 podpisala s Slovensko demokratsko stranko (v nadaljevanju: SDS) in nato nakazala prvi del posojila v znesku 150.000,00 EUR;
- Zakon o političnih strankah – ZPolS (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1, 103/07, 99/13 in 46/14);
- Odgovor Računskega sodišča Republike Slovenije, številka 331-1/2018/3 z dne 12.01.2018.
3. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET IZDELAVE MNENJA
V konkretnem primeru se zastavlja naslednje vprašanje:
- kolikšna je lahko, glede na določbo petega odstavka 22. člena ZPolS, letna višina posojila, katerega fizična oseba odobri in nakaže politični stranki.
4. DEJANSKO STANJE
Fizična oseba iz Bosne in Hercegovine, je dne 19.12.2017 sklenila posojilno pogodbo s politično stranko iz Slovenije. Predmet posojilne pogodbe je bilo posojilo v znesku 450.000,00 EUR, katerega bo fizična oseba, kot posojilodajalka, v treh obrokih nakazala SDS in to:
- 150.000,00 v letu 2017 (je že bilo nakazano in tudi vrnjeno),
- 150.000,00 v letu 2018 in
- 150.000,00 v letu 2019.
5. DOLOČBE ZAKONA O POLITIČNIH STRANKAH
V 14. členu ZPolS (neuradno prečiščeno besedilo št. 10) je določeno, da politična stranka pridobiva sredstva iz:
- članarin;
- prispevkov fizičnih oseb;
- prihodkov od premoženja;
- proračuna.
V 3. odstavku 21. člena ZPolS je določeno, da letni prihodki od premoženja ne smejo presegati 20 % od zneska vseh letnih prihodkov stranke. V četrtem odstavku pa je določeno, da mora politična stranka presežek prihodkov v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto nakazati v humanitarne namene.
V 7. odstavku 21. člena ZPolS je določeno, da je prepovedano pridobivanje sredstev politične stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb ter tujih samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev za stranko iz tujine.
V 22. členu ZPolS je določeno, da fizične osebe lahko prispevajo prispevke za stranko v skladu z omejitvami iz tega člena.
V drugem odstavku 22. člena ZPolS je določeno, da je prispevek za politično stranko poleg prispevka v denarju tudi vsako darilo ali drug nedenarni prispevek, brezplačna storitev za stranko, prevzem obveznosti stranke oziroma opravljanje storitev za stranko ali prodaja blaga stranki pod pogoji, ki stranko postavljajo v bolj ugoden položaj kot druge koristnike storitev oziroma kot kupce blaga teh oseb.
V četrtem odstavku 22. člena ZPolS je določeno, da prispevki posamezne fizične osebe ne smejo v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto.
V letu 2016 je povprečna mesečna bruto plača znašala 1.584,40 EUR, v letu 2017 pa bo, glede na znane podatke za prvih enajst mesecev leta 2017, povprečna mesečna bruto plača znaša okoli 1.620,32 EUR. To pomeni, da desetkratnik povprečne mesečne plače za leto 2016 znaša 15.844,00 EUR, za leto 2017 pa bo znašal več kot 16.200,00 EUR.
V petem odstavku 22. člena ZPolS je določeno, da politične stranke lahko pridobivajo posojila samo pri bankah in posojilnicah, pod enakimi pogoji kot druge pravne osebe. Posojilo lahko stranka pridobi tudi pri fizični osebi, pod pogojem, da je posojilna pogodba sklenjena v pisni obliki. V posojilni pogodbi morajo biti poleg imena, priimka, podatka o višini, obrestni meri in odplačilni dobi posojila zaradi zagotavljanja zakonitosti finančnega poslovanja stranke po tem zakonu navedeni tudi podatki o datumu rojstva in naslovu fizične osebe. Višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno. Dana posojila se ne štejejo za financiranje strank po tem zakonu.
V šestem odstavku 22. člena ZPolS je določeno, da če prispevki fizične osebe v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo višino povprečne bruto mesečne plače, morajo biti v letnem poročilu stranke navedeni podatki o osebnem imenu in naslovu fizične osebe ter višina skupnega letnega zneska, ki ga je fizična oseba prispevala stranki.
V sedmem odstavku 22. člena ZPolS je določeno, da v letnem poročilu stranke morajo biti navedeni tudi podatki o višini, obrestni meri in odplačilni dobi vseh posameznih posojil, ki jih stranki da banka ali posojilnica, vključno z navedbo podatkov o firmi in sedežu, poslovnem naslovu in matični številki banke ali posojilnice, pri kateri je stranka pridobila posojilo, ne glede na višino posojila. Za posojila, ki ga stranka pridobi od fizičnih oseb, je potrebno v letnem poročilu stranke navesti podatke, ki omogočajo identifikacijo oseb, ki so dale posojilo (ime, priimek in naslov fizične osebe), podatke o višini, obrestni meri in odplačilni dobi vsakega posameznega posojila.
V devetem odstavku 22. člena ZPolS je določeno, da prispevke, ki jih politična stranka pridobi v nasprotju z ZPolS, je politična stranka dolžna v 30 dneh od prejema nakazati v humanitarne namene, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.
V 24. členu ZPolS je določeno, da mora politična stranka za preteklo poslovno leto izdelati letno poročilo v skladu z ZPolS ter računovodskimi predpisi in standardi. Letno poročilo mora med drugim vsebovati tudi podatke o:
- vseh prihodkih po posameznih vrstah ter njihove vrednosti (članarine, prispevki fizičnih oseb, prihodki od premoženja, prihodki od daril, prihodki od drugih nedenarnih prispevkov, prihodki iz proračuna Republike Slovenije, prihodki iz proračuna samoupravne lokalne skupnosti, prihodki iz drugega odstavka 21. člena ZPolS, izredni prihodki ter preneseni presežek prihodkov),
- vseh posameznih prispevkih fizičnih oseb, če prispevki v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo višino povprečne bruto mesečne plače, vključno z navedbo podatkov iz šestega odstavka 22. člena tega zakona,
- vseh posameznih posojilih, ki jih stranki da banka, posojilnica ali fizična oseba, vključno z navedbo podatkov iz sedmega odstavka 22. člena tega zakona,
V 24.a členu je določeno, da Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) na podlagi javno objavljenih poročil preveri, ali je letno poročilo sestavljeno v skladu z zakonom. Računsko sodišče lahko zahteva dopolnitev letnega poročila, če to ni sestavljeno v skladu z ZPolS in določi tudi rok, ki ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši od 30 dni, v katerem mora stranka letno poročilo dopolniti in ponovno predložiti AJPES.
Če računsko sodišče v revizijskem poročilu ugotovi, da je stranka pridobila prispevke fizične osebe v nasprotju s tem zakonom in jih ni nakazala v humanitarne namene v skladu z devetim odstavkom 22. člena tega zakona, stranki hkrati določi dodatni 30 dnevni rok, da to stori.
6. MNENJE RAČUNSKEGA SODIŠČA
Računsko sodišče Republike Slovenije v svojem odgovoru številka 331-1/2018/3 z dne 12.01.2018, katerega je poslalo SDS zapisalo:
»Ubeseditev četrtega odstavka 22. člena ZPolS v delu, da prispevek fizične osebe v posameznem letu ne sme presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, je enoznačna in nedvoumna. Menimo, da možnosti različnih razlag ne daje niti zapis petega odstavka 22. člena ZPolS, na podlagi katerega posojilo fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno, ki jo je potrebno razlagati tako, da skupna vsota vseh posojil, dana politični stranki s strani fizične osebe letno ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače.«
Nato računsko sodišče zaključi:
»Glede na navedeno, tako na podlagi jezikovne razlage zakona kot tudi ob upoštevanju razlage po namenu zakona, pridemo do zaključka, da tudi za posojila, dana politični stranki s strani fizične osebe, velja omejitev, da se v posameznem letu politična stranka pri posamezni fizični osebi lahko zadolži do višine desetkratnika povprečne bruto mesečne plače delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto.«
7. PRISPEVEK ALI POSOJILO PO ZPolS
Kot prvo je potrebno poudariti, da ZPolS ne enači prispevka fizične osebe s posojilom fizične osebe. Te določbe ni zaslediti v ZPolS. To pomeni, da se določbe, ki se nanašajo na prispevek fizične osebe, ne morejo nanašati na posojilo fizične osebe.
Dejstvo je, da posojilo lahko postane prispevek šele takrat, ko se posojilodajalec tako odloči. To pomeni, da je potrebno z nekim pisnim dogovorom med posojilodajalcem in politično stranko, lahko tudi z dodatkom k posojilni pogodbi, ugotoviti, da se posojilo fizične osebe prekvalificira oziroma spremeni v prispevek fizične osebe. V tem primeru, oziroma v tem trenutku, je potrebno spoštovati določbo oziroma omejitev iz četrtega odstavka 22. člena ZPolS, to je, da prispevek oziroma prispevki posamezne fizične osebe ne smejo v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo politične stranke, presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto.
Razlika med prispevkom in posojilom izhaja tudi iz celotne vsebine ZPolS, še posebej pa iz zadnjega stavka petega odstavka 22. člena ZPolS, ki določa:
»Dana posojila se ne štejejo za financiranje strank po tem zakonu (ZPolS).«
Razlika med prispevkom fizične osebe politični stranki in posojilom fizične osebe politični stranki je razvidna tudi iz določb 24. člena ZPolS. V tem členu je določeno, da mora politična stranka za preteklo poslovno leto izdelati letno poročilo v skladu z ZPolS ter računovodskimi predpisi in standardi. Letno poročilo mora med drugim vsebovati tudi podatke o:
- vseh prihodkih po posameznih vrstah ter njihove vrednosti (članarine, prispevki fizičnih oseb, prihodki od premoženja, prihodki od daril, prihodki od drugih nedenarnih prispevkov, prihodki iz proračuna Republike Slovenije, prihodki iz proračuna samoupravne lokalne skupnosti, prihodki iz drugega odstavka 21. člena ZPolS, izredni prihodki ter preneseni presežek prihodkov),
- vseh posameznih prispevkih fizičnih oseb, če prispevki v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegajo višino povprečne bruto mesečne plače, vključno z navedbo podatkov iz šestega odstavka 22. člena tega zakona,
- vseh posameznih posojilih, ki jih stranki da banka, posojilnica ali fizična oseba.
Razlika med prispevkom fizične osebe in posojilom fizične osebe je razvidna tudi iz določb četrtega in petega odstavka 22. člena ZPolS.
Tako je v četrtem odstavku 22. člena ZPolS je določeno, da prispevki posamezne fizične osebe ne smejo v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto.
V petem odstavku 22. člena ZPolS pa je določeno, da višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno in da se dana posojila ne štejejo za financiranje strank po tem zakonu.
Določba četrtega odstavka 22. člena ZPolS je nedvoumna in jasna, določba petega odstavka 22. člena ZPolS pa, ob primerjanju z določbo četrtega odstavka 22. člena ZPolS, dopušča drugačna razumevanja. V petem odstavku 22. člena ZPolS nidoločeno desetkratnik katere povprečne mesečne bruto plače se sploh uporabi.
V četrtem odstavku je določeno, da je to povprečna bruto mesečna plača na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, v petem odstavku pa te določbe ni. To pomeni, da je peti odstavek popolnoma neuporaben in praktično ne določa nobene omejitve. Ker ni sklicevanja ne na povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji in ne na kakršnokoli drugo določljivo bruto plačo, ni merila kateri desetkratnik povprečne bruto mesečne plače in je ta določba neuporabna. To pomeni, da je možno razumeti, da ni omejitve za višino posojila.
V kolikor bi zakonodajalec želel višino posojila omejiti na identičen znesek, kot ga je omejil za prispevek oziroma za prispevke fizične osebe iz četrtega odstavka 22. člena ZPolS, potem bi v obeh odstavkih zapisal identičen tekst, ali pa bi se v petem odstavku skliceval na omejitve iz predhodnega četrtega odstavka. Zakonodajalectega ni storil.
Še več, zakonodajalec je v petem odstavku 22. člena ZPolS dodal besedo »letno«, katere ni v četrtem odstavku 22. člena ZPolS, saj v tem četrtem odstavku piše »v letu« in zaradi tega lahko ta in prej navedene nedoslednosti vodijo v različna tolmačenja določbe petega odstavka 22. člena ZPolS. To pomeni, da je določbo petega odstavka 22. člena ZPolS v določenih primerih možno razumeti tudi kot dvanajstkratnik desetkratnika povprečne bruto mesečne plače (ne vemo katere), kar se je očitno zgodilo v konkretnem primeru najetju posojila s strani SDS.
Poleg tega menim, da ni možno posojila omejiti na identični znesek kot prispevke fizične osebe, saj posojilo ni prispevek. Posojilo se vrača, prispevki pa se ne vračajo. Posojilo lahko postane prispevek šele takrat, ko se pogodbeni stranki dogovorita za prekvalifikacijo posojila v prispevek fizične osebe in nikakor ne prej. Ta prekvalifikacija mora biti sklenjena v pisni obliki. Prispevek in posojilo bi se lahko izenačila in bi se lahko razumela tako kot to razlaga računsko sodišče, če bi bil ob sprejemanju sprememb ZPolS sprejet amandma poslanske skupine Državljanske liste, ki je glasil:
»Stranka lahko pridobiva posojila samo pri bankah in posojilnicah pod enakimi pogoji kot druge pravne osebe. Ta posojila se ne štejejo za financiranje stranke po tem zakonu. Stranka lahko pridobiva posojila tudi pri fizičnih osebah, pod pogojem, da je posojilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Ta posojila se štejejo za prispevek fizične osebe in skupaj z ostalimi prispevki iz tega člena (gre za 22. člen ZPolS) ne smejo presegati višine iz prejšnjega (četrtega) odstavka.«
V tem amandmaju je poslanska skupina Državljanske liste nedvoumno predlagala, da se posojilo šteje za prispevek fizične osebe, kar pa ni vneseno v zakonski tekst in potem ne more veljati. Torej, poslanci državnega zbora se kljub predlagani, jasni in nedvoumni dikciji spremembe petega odstavka 22. člena ZPolS, katero je predlagala poslanska skupina Državljanske liste, niso odločili, da jo vključijo v tekst ZPolS. Prav tako se niso odločili, da bi izenačili določbi četrtega in petega odstavka. S tem so, zavestno ali nezavestno, dopustili možnost različnih razlag določbe petega odstavka 22. člena ZPolS, zaradi česar dobroverne stranke ne morejo nositi posledic. To je najverjetneje tudi razlog, da je v konkretnem primeru prišlo do sklenitve posojilne pogodbe v treh obrokih po 150.000,00 EUR, saj je to znesek, ki je pod zneskom dvanajstkratnika desetkratnika povprečne bruto mesečne plače (ne vemo pa katere).
Kazenske določbe
Poleg tega v ZPolS ni zaslediti določbe, kaj se zgodi v primeru, če posojilo, ki ga da fizična oseba, presega nedoločne omejitve iz petega odstavka 22. člena ZPolS, kot je to v šestem in devetem odstavku 22. člena ZPolS določeno za prispevke fizičnih oseb.
V šesti alineji prvega odstavka 24. člena ZPolS je določeno, da mora politična stranka za preteklo poslovno leto izdelati letno poročilo v skladu z ZPolS ter računovodskimi predpisi in standardi. Letno poročilo mora vsebovati podatke o:
-vseh posameznih prispevkih, ki so bili stranki dani v nasprotju s tem zakonom, ter njihove vrednosti, vključno z navedbo podatkov o firmi oziroma imenu, sedežu in poslovnem naslovu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma podatkov o osebnem imenu in naslovu posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali fizične osebe, ki je dala prispevek stranki.
Tudi med kazenskimi določbami je zaslediti dvojnost pri opredelitvi kazenske določbe v primeru prispevka, ki ga da fizična oseba in posojila, ki ga da fizična oseba, kar je razumeti, da v primeru prispevka fizične osebe in posojila fizične osebe ne gre za identične zadeve.
Tako je v tretjem odstavku 28. člena ZPolS določeno:
»Z globo od 4.200 do 21.000 eurov se kaznuje za prekršek stranka:
- ki v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto ne nakaže presežka prihodkov stranke v humanitarne namene (četrti odstavek 21. člena);
2. ki prejme sredstva, prispevke ali drugo premoženjsko korist iz nedovoljenih virov in jih ne nakaže v humanitarne namene v 30 dneh od prejema (sedmi odstavek 21. člena in 25. člen v povezavi z devetim odstavkom 22. člena);
3.ki prejme prispevke v gotovini, ki presegajo znesek, ki je določen na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, glede obveznosti nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune, ali preko ponudnikov plačilnih storitev prejme prispevke v denarju višje od zneska, ki je določen na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, glede obveznosti nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune, ki niso vplačani s kreditnimi plačili ali direktnimi obremenitvami v breme plačilnega računa plačnika, in jih v dodatnem 30 dnevnem roku, ki ga v revizijskem poročilu določi računsko sodišče ne nakaže v humanitarne namene (prvi odstavek 22. člena v povezavi s šestim odstavkom 24.b člena);
4.ki s fizično osebo, ki zanjo opravi storitev ali ji proda blago, ne sklene ustrezne pogodbe v pisni obliki (tretji odstavek 22. člena);
5.ki pridobi od iste fizične osebe v enem letu prispevke v višini, ki presegajo desetkratno povprečno bruto mesečno plačo, in presežka ne nakaže v humanitarne namene v dodatnem 30 dnevnem roku, ki ga v revizijskem poročilu določi računsko sodišče (četrti odstavek 22. člena v povezavi s šestim odstavkom 24.b člena);
6.ki ne pridobi posojila pod pogoji iz petega odstavka 22. člena tega zakona;
7.ki v letnem poročilu stranke ne navede podatkov iz šestega in sedmega odstavka 22. člena tega zakona;
8.ki v roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 24. člena in drugega odstavka 24.a člena tega zakona;
9.ki na zahtevo računskega sodišča ne da oziroma ne predloži pojasnil, podatkov ali listin, ki so potrebne za izvedbo revizije, ali ne omogoči vpogleda v svoje poslovne knjige in evidence (drugi odstavek 24.b člena).
Z globo od 450 do 900 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba stranke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«
Zakaj je temu tako, je lahko več razlogov in to:
- da zakonodajalec ni želel postaviti omejitve za posojilo fizične osebe ali
- da je želel znesek posojila fizične osebe omejiti na nek maksimalno dovoljen znesek, ob tem pa je pozabil določiti merilo.
Iz vsebine posojilne pogodbe v kateri je določeno, da se posojilo nakaže treh leti in v treh obrokih po 150.000,00 EUR, je razumeti, da so pogodbeni stranki in notar določbo petega odstavka 22. člena ZPolS razumeli dvanajstkratnik desetkratnika povprečne bruto plače (res je, da ne vemo katere), kar ob zmešnjavi v tekstu petega odstavka 22. člena, ni nič nenavadnega.
Ob vsem tem pa ne gre prezreti dejstva, da je ob veliki medijski pozornosti v zvezi s prejetim konkretnim posojilom in pričakovanim predvolilnim političnim obračunavanjem za pričakovati, da odločitve pristojnih v zvezi s tem posojilom ne bodo pravno korektne.
8. MNENJE
Na podlagi do sedaj navedenega menim, da je določba petega odstavka 22. člena ZPolS pomanjkljiva, kar vodi k različnemu razumevanju te določbe in zaradi tega ni možno z gotovostjo trditi, da je kdorkoli postopal v nasprotju s določbo petega odstavka 22. člena ZPolS.