ZAKON O ZDRUŽENEM DELU (1976)
V zadnjih dveh letih smo nekajkrat slišali zahteve, da je podjetja potrebno dati v upravljanje delavcem. Tisti, ki so mlajši verjetno ne vedo, da smo takšen način upravljanja podjetij že imeli. Rekli smo mu združeno delo. Za osvežitev spomina vam v nadaljevanju citiram tri člene Zakona o združenem delu, katerega je na svoji seji dne 25.11.1976 sprejel Zvezni zbor Skupščine SFRJ:
»1. člen
Delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno v odnosih samoupravno demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti in v odnosih enakopravnosti narodov in narodnosti o svojem in celotnem družbenem delu v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti.
Socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi v združenem delu zagotavljajo, da delavci na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi ter enakih pravic, obveznosti in odgovornosti glede produkcijskih sredstev in drugih sredstev družbene reprodukcije, ki so družbena lastnina, v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.
Pri urejanju splošnih delovnih pogojev ter pri usklajevanju, usmerjanju in družbenemu planiranju v združenem delu sodelujejo delavci tudi po svojih delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti v okviru svojih z ustavo in zakonom oziroma statutom določenih pravic in dolžnosti.
2. člen
Temelj socialističnega samoupravnega združenega dela so:
- oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi;
- družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključujejo kakršenkoli sistem podrejanja človeka in izkoriščanja tujega dela in z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo in rezultatov dela zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in delitvi proizvodnega dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih in omogoča vsakomur, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo in si na podlagi svojega dela pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb;
- pravica dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobi vsak delavec v združenem delu in je podlaga za uresničevanje njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti v združenem delu;
- samoupravni položaj delavca, ki zagotavlja, da delavec pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi enakopravno z drugimi delavci v združenem delu: v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, v kateri dela, in organizacij, v katere združuje delo in sredstva; svobodno prevzema obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovorih o osnovah planov ter z drugimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; uresničuje svoj osebni, skupni in družbeni materialni in moralni interes ter pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka; varuje in pospešuje socialistične samoupravne odnose; izpolnjuje svoje delovne in druge sposobnosti ter se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost;
- družbeni značaj dela, izvirajoč iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti delavcev v združenem delu v okviru družbene delitve dela in družbene reprodukcije v celoti, ki temelji na doseženi stopnji produktivnosti in splošnem napredku materialne osnove dela, zaradi česar je nujno združevanje dela in družbenih delovnih sredstev ter drugih sredstev družbene reprodukcije v interesu delavcev in družbe v celoti;
- demokratično samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji, ki omogoča, da delavci z osebnim izjavljanjem v temeljni organizaciji združenega dela in po svojih delegatih v delavskem svetu ter po delegacijah in delegatih v drugih organih upravljanja svobodno in enakopravno odločajo o vseh vprašanjih dela in družbene reprodukcije;
- na sistemu samoupravne demokratične organiziranosti združenega dela zasnovane skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki zagotavljajo, da delavci in drugi delovni ljudje po delegacijah in delegatih odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na skupni interes in potrebe združenega dela in delovnih ljudi, ter da v okviru z ustavo oziroma statutom določenih pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti sprejemajo zakone, druge predpise in splošne akte ter načrte.«
133. člen
Delavci v temeljni organizaciji so dolžni iz ustvarjenega čistega dohodka temeljne organizacije zagotoviti predvsem sredstva za osebne dohodke do višine zajamčenih osebnih dohodkov.
Če iz ustvarjenega čistega dohodka temeljne organizacije ni možno kriti zajamčenih osebnih dohodkov, se razlika do višine zajamčenega osebnega dohodka krije iz sredstev rezerv temeljne organizacije oziroma iz skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji ali v drugi organizaciji združenega dela, v kateri je združena temeljna organizacija, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi.
Za kritje v zakonu predpisanega zajamčenega osebnega dohodka se uporabljajo tudi sredstva skupnega rezervnega sklada, oblikovanega za območje družbenopolitične skupnost, v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.
V kolikor želite ali imate voljo prebrati celoten zakon vam predlagam, da ga preberete in potem boste razumeli razliko med socializmom in kapitalizmom. Zakon ima 671. členov.