V petek, 23.10.2020, sem od davčnega zavezanca, ki je tudi naročnik revije Denar, prejel e-pošto z naslednjo vsebino:
»Pa glih tri leta je trajalo, da se je ‘Začetek konca’ obrnil v ‘Sesuti FURS’, ampak potrebno je imeti ogromno volje, energije, časa, živcev pa še kakšen evro.«
Takoj sem šel preveriti njegove navedbe in sem ugotovil, da sem pred tremi leti, to je 20.10.2017, v reviji Denar, številka 477, objavil uvodnik z naslovom Začetek konca. Tekst uvodnika, ki se nanaša na sporni 68.a člen Zakona o davčnem postopku, si lahko preberete v nadaljevanju. Letos pa sem, ravno tako 20.10.2020, v reviji Denar, številka 513, objavil uvodnik z naslovom Sesuti Furs, ki izgleda kot nadaljevanje oziroma dokončanje uvodnika iz oktobra 2017. Priznam, da se pri pisanju letošnjega uvodnika sploh nisem spomnil uvodnika iz leta 2017, toda povezava je neverjetna. Ravno ta slučajnost nam dokazuje, da je življenje ena velika usoda in da se zelo malo stvari zgodi slučajno. Vedno bolj velja tudi pravilo, da se dobro vrača z dobrim in da na koncu zmaga pravica. Le pot do te zmage je dolga in boleča. Ravno zato menim, da morajo vsi, ki so odgovorni za kalvarijo več sto fizičnih oseb in še trikrat več njihovih družinskih članov, odgovarjati. Ko govorim o odgovornosti, imam v misli odškodninsko in kazensko odgovornost.
V teh dneh sem prejel veliko sporočil tako tistih, ki so bili deležni osebnega davčnega pregleda in nezakonite odmere po 68.a členu Zakona o davčnem postopku, kot tudi poštenih finančnih inšpektorjev, ki se zgražajo nad odločitvami svojih sedanjih ali bivših kolegov in jim sporočajo, da bi morali biti človeški. Toda očitno je težko biti človeški, ko čutiš, da imaš v rokah vso moč, da lahko počneš kar želiš, da te nihče ne more ustaviti, da si lahko izmisliš davčno obveznost in od izmišljene davčne obveznosti odmeriš izmišljen 70 % davek. Kaj boljšega? Nihče ti ne more nič, čutiš neizmerno moč, sam tolmačiš predpise, sam odločaš, sam spišeš odločbo in sam jo podpišeš. Nobene ovire na poti do uničenja. Ko pa zadeva pade na ustavnem sodišču, se iz tigra prelevič v ovčico. Naenkrat so krivi drugi, ki so ti dajali takšna navodila in podobno. Spoštovani finančni inšpektorji, samo sporočite imena oseb, ki so od vas zahtevale, da odločate nezakonito in da uničujete življenja posameznikov in njihovih družin, pa bomo njih pozvali k odgovornosti. Ob tem pa ne pozabite, da ste vi spisali nezakonito in neustavno odločbo in ste se pod njo tudi podpisali.
V nadaljevanju objavljam elektronsko sporočilo nekdanje davčne inšpektorice, ki pove vse. Z eno besedo bi lahko rekli, da gre za kriminal brez primere, mediji pa so tiho. Za njih je bolj pomembnih tristo ali štiristo evrov kmetijske ministrice ali nenošenje zaščitne maske športne ministrice na svečani večerji Olimpijskega komiteja Slovenije, na kateri ni nihče nosil zaščitne maske. Torej, preberite zapis nekdanje davčne inšpektorice:
»Zahvaljujem se vam za vaše odzive na situacijo, ki se dogaja v sistemu davčnega nadzora, zapisano v blogu z naslovom Sedemletni davčni linč inšpektorjev in uvodniku Revije Denar z naslovom Sesuti FURS.
Pri branju vaših zapisov me, kot nekdanjo davčno/finančno inšpektorico, spreletava srh. Srh zaradi poznavanja situacije, zaradi osebnega boja za ureditev razmer, v katerem nisem bila uspešna. Vsa leta delovanja sem opozarjala na postopke delovanja, pri tem pa zaradi nemoči delovanja v ustroju, odšla. Odšla sem z ogromno znanja, raznolikimi izkušnjami in delovno vnemo, ki jo danes vse težje najdemo pri večini uslužbencev v državnem aparatu, prav zaradi načina dela in pritiskov, katerim po letu 2014 težko rečemo zdravo delovno okolje oziroma okolje, v katerem je še kaj zdrave kmečke pameti.
Povem naj še, da je kar nekaj uslužbencev, ki vidijo, kaj se dogaja, vendar se zaradi raznolikih okoliščin ne vključijo v opozarjanje. Pozicije moči so žal premočne, trpljenje pa ne le na strani zavezancev temveč tudi nekaterih inšpektorjev.
Želim vam, da vaše opozarjanje obrodi sadove, da vaša vprašanja prejmejo odgovore.
Vse dobro in še enkrat hvala, ker se s svojim opozarjanjem vključujete v pomembno področje delovanja javnih financ.«
Menim, da dodatni komentar ni potreben. To je dejstvo in na to opozarjam že leta.
——————————————————————————————————————————————————
Začetek konca – Uvodnik 20.10.2017
Pred seboj držim 26 strani mnenja vlade Republike Slovenije o zahtevi upravnega sodišča za oceno ustavnosti 68. a člena Zakona o davčnem postopku in z vso resnostjo lahko trdim, da tako prirejenega mnenja še nisem videl v svoji skoraj tridesetletni praksi. Res je, da ne vemo, kako bo odločilo ustavno sodišče, toda ne bi bilo prvič, da je vlada, in v okviru nje tudi ministrstvo za finance, na podlagi svojega neustavnega in nezakonitega mnenja davčni zavezancem povzročila milijonsko škodo. Eno najbolj razvpitih mnenj, ki je slovenskim davkoplačevalcem nezakonito pobralo milijone evrov, je bilo mnenje, ki ga je leta 1999 pripravila ekipa pod vodstvom takratne državne sekretarke Milojke Kolar. Šlo je za nasilno pobran prometni davek od lizing pogodb ob prehodu s prometnega davka na davek na dodano vrednost. Ustavno sodišče je nekaj let pozneje odločilo, da je bilo mnenje ministrstva za finance neustavno.
Podobno je bilo v primeru teka zamudnih obresti. Ustavno sodišče je konec septembra 2004 soglasno sprejelo odločitev, da ureditev teka zamudnih obresti v Zakonu o davčnem postopku, po kateri je breme, ki ga imajo zamudne obresti za davčnega zavezanca, odvisno tudi od tega, kdaj davčni organ znotraj zastaralnega roka ugotovi, da davčni zavezanec svoje davčne obveznosti ni izpolnil, pomeni, da je v bistvu pristojen davčni organ tisti, ki gospodari z obsegom finančnega bremena davčnega zavezanca. Davčni zavezanec namreč svojega položaja za primer, če mu je z davčno odločbo naložena izpolnitev davčne obveznosti, ki bi že morala biti izpolnjena, prav zaradi neomejenega teka zamudnih obresti, ki tečejo tudi za čas, ko davčna obveznost še ni bila ugotovljena, ne more vnaprej ugotoviti oziroma predvideti. Zato je davčni zavezanec v pravno negotovem položaju in gre v tem primeru za kršitev ustavnega načela pravne varnosti. Takrat je bilo davčnim zavezancem vrnjenih okoli 180 milijonov evrov neupravičeno obračunanih zamudnih obresti. Danes imamo ponovno identično rešitev v zakonu. Zamudne obresti ponovno predstavljajo pomembno postavko v davčnih odločbah in se obračunavajo za vsa leta za nazaj.
Naslednji primer je Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki ga je državni zbor sprejel konec septembra 2009. V Uradnem listu je bil objavljen v začetku oktobra 2009, veljal pa je od januarja 2009, to pomeni za nazaj. Vsi, ki se ukvarjamo z davki, smo vedeli, da gre za neustavni zakon, ki velja retroaktivno, in opozarjali smo na to, toda Pahorjeva vlada, ministrstvo za finance in davčna uprava tega niso hoteli slišati. Ta zakon so pripravili zaradi želje po obdavčitvi določenih oseb. Osebna želja je presegla ustavnost. Poleg nezakonito pobranega davka je bilo tem davčnim zavezancem pozneje vrnjenih tudi več kot štiristo tisoč evrov zamudnih obresti, ki so bile plačane iz proračuna, čeprav menim, da bi jih morali iz svojega žepa plačati člani takratne Pahorjeve vlade. Takšen način vladanja je odličen. Predlagaš in sprejemaš neustavne zakone, izbranim davčnim zavezancem nezakonito in neustavno pobiraš denar ter nikoli ne odgovarjaš.
Podobno se bo zgodilo tudi zdaj. Danes davčni svetovalci, profesorji, nekdanji ustavni sodniki, pa celo upravno sodišče, menimo, da gre v primeru postopanja davčnega organa po 68. a členu Zakona o davčnem postopku za retroaktivnost, le ministrstvo za finance in vlada Republike Slovenije, ki jo vodi nekoč vrhunski ustavni strokovnjak, niso tega mnenja. Neverjetno je, kako politika in oblast spremenita ljudi. Mnogi davčni zavezanci so zaradi nezakonitega in neustavnega izvajanja 68. a člena že končali v osebnih stečajih, nekateri pa so ostali zgolj brez svojega premoženja. Zanimivo je tudi to, da ko vložiš samoprijavo za neprijavljene dohodke iz leta 2007, finančna uprava trdi, da samoprijava ni možna, ker je nastopilo zastaranje, ko pa ti za to isto leto opravljajo osebni davčni pregled, pa zastaranja ni.
Ko gledam vse to početje ljudi, ki jim je ljudstvo dalo v roke oblast, ki jim ljudstvo plačuje plače, in ko vidim, da se s pozicije moči izživljajo nad državljani, seveda v nasprotju z ustavo, vedno bolj razumem tiste, ki se iz obupa odločijo za samomor. To je veliko boljša in hitrejša smrt, kot pa, da se bojuješ proti državnim uradnikom, zboliš, za zdravljenje porabiš, kar ti je še ostalo, na koncu umiraš v mukah in zaradi morfija ne moreš sam zaključiti življenje.
Današnja družba očitno postaja vedno bolj sprevržena, vedno bolj ji vladajo razni lobiji, ki z nenavadnimi metodami pridejo na oblast, si podredijo ali kupijo medije in ljudstvu prikazujejo svojo resnico. Pokvarjenost prikazujejo kot dobro in dobro prikazujejo kot pokvarjenost. Moralne vrednote so padle in normalne družbe ni več možno vzpostaviti. Žal, to je začetek konca.
Vaš urednik
Mag. Ivan Simič
——————————————————————————————————————————————————
Sesuti Furs – Uvodnik 20.10.2020
Koliko je vredno človeško življenje? Ali je Fursu res dovoljeno, da kljub jasnim določbam krši zakone in ustavo? Kaj vodi odgovorne v Fursu v nezakonito odločanje? Ali je občutek moči, da lahko počneš z davčnimi zavezanci, kar želiš, cilj nekaterih finančnih inšpektorjev? Kdo bo povrnil vso škodo, ki so jo mnogi utrpeli zaradi nezakonitih in neustavnih odločitev Fursa in posameznih finančnih inšpektorjev, ki so bili opozorjeni na nezakonitost in neustavnost? Kako bo Furs saniral sramotno nezakonito in neustavno odločanje? Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročil Furs?
To so le nekatera od vprašanj, ki se porajajo ob odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je konec septembra sprejelo pomembno, lahko bi rekli zgodovinsko odločitev. Ne samo v zvezi s spornim 68. a členom zakona o davčnem postopku, temveč tudi glede nezakonitega delovanja Fursa, ki mu je s tem odvzela vso kredibilnost. Na podlagi te odločbe ustavnega sodišča bodo padle mnoge odločbe Fursa v osebnih davčnih pregledih, saj so finančni inšpektorji vsa ta leta odločali nezakonito in izdajali nezakonite odločbe. Na vse to je bilo z moje strani že leta 2014, to je v prvem letu veljave neustavne določbe in retroaktivnega postopanja, opozorjeno vodstvo Fursa in ni reagiralo. Še več, v enem od dopisov, ki ga objavljamo na 35. strani te revije, so mi zapisali, da če nisem zadovoljen z njihovim odgovorom, se lahko obrnem na organ, ki izvaja nadzor nad Fursom, to je upravno inšpekcijo. Si predstavljate, da kot nekdanji direktor Dursa, danes Fursa, ki poznam njihov način delovanja, ki vem, kdo je odgovoren za te nezakonitosti, prejmem takšen odgovor. Kakšni so potem odgovori drugim davčnim zavezancem?
Zato je nastopil čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse solze, ki so bile potočene zaradi nemočnosti davčnih zavezancev in samovolje finančnih inšpektorjev, in še bi lahko našteval. Enostavno vprašanje je: Zakaj? Ali so res tako nesposobni ali jim je to kdo naročil?
Vemo, kdo je v spornih časih vodil vlado, kdo je vodil ministrstvo za finance in kdo je vodil Furs. Zdaj vidimo, kam pripelje onemogočanje nadzora nadrejenih nad delom podrejenih, zdaj vidimo, kam pripelje samostojnost tistih, ki odločajo in pod krinko samostojnosti lahko uničujejo izbrane tarče. Zdaj vidimo, zakaj nekateri nasprotujejo nadzoru tekočih in že zaključenih primerov. Zato ker so nekateri tudi načrtno uničevali svoje tarče in se zdaj bojijo drugačnih ugotovitev. To pomeni, da se s pomočjo Fursa kot organa, katerega ljudstvo dojema kot organ, ki postopa zakonito, zavaja nevedno ljudstvo, ki slepo verjame odločitvam Fursa, čeprav gre za popolnoma nezakonite odločitve.
Noben predsednik vlade, noben minister za finance mi ni želel prisluhniti. Najdalj sem prišel do Horsta Hafnerja iz SMC, ki me je bil pred leti edini pripravljen poslušati. Ustavni pravnik Miro Cerar ni imel časa niti potrebe, čeprav je šlo za otroško lahko pravno vprašanje, kaj je ustavno in kaj ne. O tem sem pisal v več številkah revije Denar, ki sem jih dostavljal tudi poslanskim skupinam v državnem zboru, pa nič. To je lep dokaz, da znanje ni dovolj. Z znanjem se lahko zaletavaš v zid, se pritožuješ in čakaš, da nekdo, ki ima pravno korist, sproži postopek pred ustavnim sodiščem. Do takrat pa lahko umiraš na obroke.
Tudi politika velikokrat zlorablja davčne postopke za obtoževanje o davčnih utajah posameznikov iz nasprotne politične opcije, ne glede na to, ali je to zakonito ali ne. Na ta način ljudstvu ponuja zgodbe o nepravilnostih, ki jih ni, in ko na koncu vrhovno, evropsko ali ustavno sodišče ugotovi, da je Furs postopal nezakonito, se ljudstvo zgraža nad odločitvami sodišč, čeprav so pravilne. Ja, to je moč politike in medijev, ki ustvarjajo svojo (ne)resnico in jo posreduje ljudstvu, ki verjame tem medijem. Ko berem sovražne zapise na raznih forumih, ne morem verjeti, da je ljudstvo tako zaslepljeno. Čeprav smo majhna država pridnih ljudi, nas ta nepotrebna politična razslojenost uničuje. Zato živim za dan, ko bodo volitve kulturni dogodek, brez medsebojnega obtoževanja, z argumentirano razpravo in poštenim volilnim bojem, v katerem bo zmagal najboljši. Da bo oblikovanje vlade v korist državljanom, da ne bo izključevanja, temveč le želja po odličnem sodelovanju, ko bodo vodilne funkcije prevzeli sposobni posamezniki in zaradi tega ne bo nepravilnosti.
Če bi bil Furs leta 2014 manj aroganten in bi resno obravnaval moje pripombe na njihovo nezakonito postopanje, verjetno posledice ustavne odločbe ne bi bile tako hude, kot so zdaj. Glede na to, da gre za zgodovinsko odločitev ustavnega sodišča o poslovanju Fursa, kakršne še ni bilo v zgodovini samostojne Slovenije, je popolnoma normalno, da bodo posledice morali nositi tudi tisti, ki so bili v tistem času odgovorni, da je prišlo do nezakonitih odločb.
Naštel bom le nekaj imen: Jana Ahčin, nekdanja generalna direktorica Fursa, Peter Jenko, nekdanji namestnik generalne direktorice Fursa, Peter Grum, še zmeraj namestnik generalne direktorice Fursa, Uroš Grošelj, če poenostavljeno povem, vodja skupine za osebne davčne preglede, ki je v času, ko je bil zaposlen na Fursu, vršil neposredni nadzor nad izvajanjem teh osebnih davčnih pregledov. Po informacijah, ki jih imam na voljo, naj bi finančni inšpektorji morali njemu poročati o svojih ugotovitvah. Uroš Grošelj je zdaj zaposlen pri drugostopnem organu, to je na ministrstvu za finance in odloča o pritožbah davčnih zavezancev. Njegov odgovor na moje pripombe si lahko preberete na 29. in 30. strani te revije. Naslednji sta Damjana Slapar Burkat in mag. Majda Kerec, ki naj bi po odhodu Uroša Grošlja prevzeli njegovo vlogo in naj bi ravno tako nadzirali izvajanje nezakonitih osebnih davčnih pregledov. Mag. Majda Kerec je tudi znana kot finančna inšpektorica, ki je bila odgovorna za več kot sedemletno maltretiranje davčnega zavezanca, o čemer sem pisal v avgustovski številki revije Denar. Torej, ona je vodila ali sodelovala v več nezakonitih davčnih postopkih, kar pomeni, da bi se ji morali zahvaliti za sodelovanje in jo prerazporediti na drugo delovno mesto, saj na tem delovnem mestu predstavlja veliko nevarnost za davčne zavezance in državni proračun. K tem imenom je treba dodati še nekaj imen finančnih inšpektorjev, ki so znani po nezakonitih odločitvah in bomo o njih najverjetneje pisali v naslednjih številkah revije Denar. To, kar so oni počeli zadnjih deset let v osebnih davčnih pregledih, se ne sme zgoditi nikoli več. Furs mora postati državni organ, ki bo vzor po zakonitem postopanju, mora postati organ, ki ga bodo davčni zavezanci spoštovali, ne pa da je organ, ki odloča nezakonito ali pa se zlorablja tudi za politično obračunavanje enih in drugih.
Zato bo treba ugotavljati tudi osebno odgovornost posameznikov v Fursu, saj je bil Furs z moje strani opozorjen na nezakonito odločanje, toda kljub temu so mi poslali odgovore, ki so bili v nasprotju z zakonodajo in na sploh v nasprotju z davčno logiko. S takšnimi pojasnili so opravičevali svoja nezakonita postopanja. Glede na to, da vsi ti odgovori in pojasnila imajo na koncu navedena imena in priimke zaposlenih v Fursu, ki so jih sestavljali, se točno ve, kdo je odgovoren za te nezakonitosti.
Vračila neupravičeno odmerjenih zneskov davka bodo šla v več deset milijonov evrov, mogoče tudi več kot sto milijonov evrov in jih bo plačal proračun. Visok bo tudi znesek zamudnih obresti, ki jih bo država morala plačati davčnim zavezancem za nezakonito pobran ali zarubljen davek. Te zamudne obresti bi po mojem mnenju morali povrniti tisti, ki so predlagali, in tisti, ki so glasovali za 70-odstotni davek, in tisti, ki so izdajali odločbe za obdobja, za katera je že nastopilo zastaranje. To so finančni inšpektorji, njihovi nadrejeni, vodstvo Fursa in seveda zaposleni na ministrstvu na finance, ki so Fursu dali takšna navodila, kot je to zapisal Furs v svojem odgovoru, ki je objavljen na 35. strani te revije. Zdaj bo treba njim vpisati hipoteke na njihove nepremičnine, zdaj bo treba blokirati njihove bančne račune, vložiti izvršbe na njihove plače, vpisati zastavne pravice na njihove osebne avtomobile in drugo opremo, kajti vse to so doživeli davčni zavezanci zaradi nezakonitih odločb.
V zraku visi še ena nezakonitost Fursa, to je nezakonito izdajanje davčnih odločb, ki jih izdaja nepristojni davčni organ. Skoraj vse odločbe v osebnih davčnih pregledih, to je v davčnih pregledih po 68. a členu ZDavP-a, je izdal Generalni finančni urad, čeprav tega ne bi smel. Generalni finančni urad lahko odloča le v davčnih postopkih, ki se nanašajo na transferne cene, v vseh ostalih primerih pa bi morali odločati pristojni finančni uradi. Tudi v osebnih davčnih pregledih. Zato vse tako izdane odločbe štejem za nezakonite, saj jih je izdal krajevno in stvarno nepristojen organ. Furs mi seveda odgovarja, da je vse v redu in da jaz ne razumem zakona in ustrezne uredbe. Toda podobne odgovore sem poslušal tudi v primeru retroaktivnosti, zdaj pa je ustavno sodišče pritrdilo mojim ugovorom.
Zato je po mojem mnenju Furs zrel za celovito reorganizacijo oziroma bolj razumljivo, za prevetritev, saj to, kar so naredili iz te ustanove v zadnjih letih, meji na katastrofo. Odločba ustavnega sodišča je le del težav, ki jih opažamo v davčnih postopkih. Žal pa te reforme ne morejo izvesti zaposleni v Fursu, saj so ga oni s svojimi odločitvami spravili v takšen položaj.
Vaš urednik
Mag. Ivan Simič
——————————————————————————————————————————————————
Zaključek vsega tega pa prepuščam vam, spoštovani bralci.